Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (1.151-1.175)


  1.      póbovski  -a -o prid. (ọ̑) pog. fantovski: pobovske navade ♪
  2.      pobožánstvenje  -a s (ȃ) glagolnik od pobožanstviti: pobožanstvenje junakov / pobožanstvenje narave ♪
  3.      pobožánstviti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti kaj za božansko: Rimljani so svoje vladarje pobožanstvili / pobožanstviti naravo // narediti kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: pobožanstviti zgodovino pobožánstven -a -o: pobožanstven človek; pobožanstvena narava ♪
  4.      pobóžati  -am dov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premakniti roko po čem: pobožati otroka po licu; pren. njene oči so ga pobožale; pobožal jo je s pogledom 2. knjiž. povzročiti prijeten, ugoden občutek: lahen veter mu je pobožal lica; sončni žarki so ga pobožali po obrazu; pren. ta beseda ga je prijetno pobožala ● ekspr. pobožati koga s palico udariti ♪
  5.      pobóžen  -žna -o prid., pobóžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska // ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli 2. star. verski, nabožen: pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove 3. vznes. zelo spoštljiv: pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom ● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive pobóžno prisl.: pobožno moliti ♦ muz. pobožno označba za izraz izvajanja religioso; sam.: prepevati pobožne ♪
  6.      poboževáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delati kaj za božansko: Grki so svoje junake po smrti poboževali / primitivna ljudstva pobožujejo naravo // delati kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: poboževati delo ♪
  7.      pòbožíčen  -čna -o prid. (ȍ-ȋ) v krščanstvu nanašajoč se na čas po božiču: pobožično vreme / pobožični teden ♪
  8.      pobóžiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti kaj za božansko: Grki so svoje junake po smrti pobožili // narediti kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: pobožiti delo, razum; pobožiti žensko ♪
  9.      pobóžkati  -am dov. (ọ̑) otr. pobožati: pobožkal je zajčka ♪
  10.      pobóžnež  -a m (ọ̑) ekspr. pobožen človek: imajo ga za pobožneža ♪
  11.      pobóžnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko pobožna ženska ♪
  12.      pobóžnik  -a m (ọ̑) knjiž., redko pobožen človek: pobožnik in pravičnik ♪
  13.      pobožnják  -a m (á) nav. slabš. pobožnjaški človek: pobožnjak in svetohlinec ♪
  14.      pobožnjákar  -ja m (ȃ) nav. slabš. pobožnjakarski človek: na starost je postal pobožnjakar; svetohlinec in pobožnjakar ♪
  15.      pobožnjákarica  -e ž (ȃ) nav. slabš. pobožnjakarska ženska: sčasoma se je spremenila v pobožnjakarico ♪
  16.      pobožnjákarski  -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjakarska ženska / pobožnjakarsko svetohlinstvo ♪
  17.      pobožnjákarstvo  -a s (ȃ) nav. slabš. pretirana pobožnost: vsaka pobožnost je bila zanj že pobožnjakarstvo; zlagano pobožnjakarstvo ♪
  18.      pobožnjákinja  -e ž (á) ženska oblika od pobožnjak: stara pobožnjakinja ♪
  19.      pobožnjáški  -a -o prid. (á) nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjaška ženska; pobožna je, a nikakor ne pobožnjaška pobožnjáško prisl.: pobožnjaško se vesti ♪
  20.      pobožnjáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. pretirana pobožnost: očitati komu pobožnjaštvo; hinavsko pobožnjaštvo ♪
  21.      pobóžnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost pobožnega človeka: nikoli ni kazal kake posebne pobožnosti; iskrena, velika pobožnost; pobožnost romarjev / čustvena pobožnost 2. rel. versko opravilo, ki ni določeno za vso Cerkev: opravljati pobožnosti / rožnovenska pobožnost ● vznes. s pobožnostjo jemati pesmi v roke z velikim spoštovanjem ♪
  22.      podbóčiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) upreti roke v boke: vzravnal se je in se podbočil / podbočiti se z obema rokama; podbočila je roki in odgovorila podbóčen -a -o: s podbočenima rokama se je postavila pred vrata ♪
  23.      podbòj  -ôja m (ȍ ó) okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / redko okenski podboj okenski okvir / vratni podboj ♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline // pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji ∙ ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal ♪
  24.      podobobórstvo  -a s (ọ̑) knjiž. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: protestantsko podoboborstvo ♪
  25.      podobopís  -a m (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov; ideografija: raziskovati primitivne podobopise ♪

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA