Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo (10.971-10.995)


  1.      oščájati se 1 -am se nedov. (á) vulg. opravljati malo potrebo: skozi okno je videl voznike, ki so se oščajali na dvorišču ♪
  2.      oščájati se 2 -am se nedov. (á) zastar. obotavljati se, omahovati: kaj se še oščajaš, pojdi z njimi ♪
  3.      oščèp  -épa m (ȅ ẹ́) zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje: oščep ga je zadel v srce / bojni oščep ♪
  4.      oščípati  -am tudi -ljem dov., tudi oščipála (í) 1. s ščipanjem vzdražiti ali povzročiti bolečino: vsega je oščipal 2. s ščipanjem odstraniti: oščipati jagode z grozda ♪
  5.      ošíbati  -am dov. (ȋ) 1. pretepsti s šibo: ošibali so jih do krvi 2. nav. ekspr. ostro, učinkovito nastopiti proti komu, zlasti v javnosti: ošibal je tiste, ki so to podpirali / ošibati koga javno, v časopisih / ošibati napake, razmere ♪
  6.      ošibéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. oslabeti: ošibela je od bolezni / srce mu je ošibelo ošibèl in ošibél -éla -o: ošibele noge; ošibelo telo ♪
  7.      ošíliti  -im dov. (í ȋ) narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik ošíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil ošíljen -a -o: ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik ∙ ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali ♪
  8.      oškodováti  -újem tudi oškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) 1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji // povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je imel z očetovo boleznijo, so ga precej oškodovali / kot vljudnostna fraza pri pogostitvi, obdaritvi: preveč vas bomo oškodovali; kaj ste se tako oškodovali 2. povzročiti, narediti, da je kake nematerialne dobrine manj: oškodovati družbene koristi; oškodovati ugled koga; kulturno dediščino so oškodovali za velike vrednosti 3. star. poplačati: lep razgled nas je oškodoval za težave na strmi poti ● zastar. ta bolezen lahko oškoduje srce okvari, poškoduje oškodován tudi oškódovan -a -o: biti oškodovan v svojih pravicah ♪
  9.      oškŕniti  -em dov., tudi oškrníla (ŕ) ekspr. 1. odvzeti komu del česa, navadno v manjši količini: sovražniki so jim oškrnili osvobojeno ozemlje / pri plači jo je oškrnila za dva tisočaka / oškrnili so jih za staro pravico prikrajšali 2. odlomiti, odtrgati: oškrnil je kos lepo zapečenega kruha ♪
  10.      ošpeháti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. umazati, zlasti z mastjo, maščobo: ošpehal (si) je obleko ošpehán -a -o: njegov klobuk je ves ošpehan ♪
  11.      óšpice  -pic ž mn. (ọ̄ ọ̑) nalezljiva bolezen s pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: ima ošpice; virus ošpic; pren., ekspr. podjetje je otroške ošpice že prebolelo ♪
  12.      ošpíčiti  -im dov. (í ȋ) pog. 1. ošiliti, priostriti: ošpičiti svinčnik / fižolovke so že ošpičili 2. ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on ošpičil; iz hudobije sta mu jih že veliko ošpičila ošpíčen -a -o: ošpičen svinčnik ∙ ekspr. imeti ošpičen jezik biti odrezav, piker; ekspr. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo ♪
  13.      òštja  in òštija medm. (ȍ) nar. zahodno 1. izraža začudenje, navdušenje: oštja, kako so igrali 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: naj te še enkrat vidim, oštja, boš tekel / kaj ne bo miru, oštja ♪
  14.      oštrigljáti  -ám dov. (á ȃ) nar. očohati: oštrigljati konja / nizko fant je zelo umazan, treba ga bo oštrigljati umiti ♪
  15.      otávnica  -e ž (ȃ) nar. (posušena) trava četrte košnje: Senožet je treba samo malo prekopati .. pa bo arnice, otave in otavnika pa še otavnice, kolikor bo kdo hotel (C. Kosmač) ♪
  16.      otávnik  -a m (ȃ) 1. nar. (posušena) trava tretje košnje; otavič: Otavnika je bilo dva voza .. otavnice pa še za pašo ne bo (C. Kosmač) 2. zastar. avgust: prvega otavnika je odpotoval ♪
  17.      otêči  otêčem dov., otêci otecíte; otékel otêkla (é) postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: bezgavke so mu otekle / noga zelo hitro oteče otékel -êkla -o: otekle in prezeble roke; otekle veke otečèn -êna -o: jetra ima zelo otečena ♪
  18.      otékati  -am nedov. (ẹ̑) postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: noge ji otekajo ♪
  19.      oteklína  -e ž (í) izboklina na delu telesa ali organu zaradi poškodbe ali bolezni: oteklina je splahnela; rdeča oteklina / oteklina gležnja / vodenična oteklina ♪
  20.      otemnéti  -ím [tǝm] dov., otemnì in otèmni (ẹ́ í) 1. postati nekoliko temen: nebo je otemnelo // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce otemni; zjutraj zvezde otemnijo niso več vidne 2. knjiž. postati manj izrazit: njegova slava je otemnela 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz mu je otemnel ● knjiž. vsa okna v vasi so otemnela v nobeni hiši več ne gori luč; knjiž. um mu je otemnel postal je duševno bolan otemnèl in otemnél -éla -o: srebro, otemnelo od starosti ♪
  21.      otemnévati  -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo otemneva // izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna otemneva ♪
  22.      otemníti  -ím [tǝm] dov., otemnì in otèmni; otèmnil (ȋ í) zastar. zatemniti: otemniti sobo / meglica je otemnila sonce / občutek krivde je otemnil veselje zmagovalca ∙ zastar. na plesu je otemnila vse druge bila je najlepša ♪
  23.      oténiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko osenčiti: oteniti risbo oténjen -a -o: otenjene oči ♪
  24.      otepálnik  -a m (ȃ) palica za otepanje (snopov): tolči z otepalnikom ♦ tekst. stroj za rahljanje, čiščenje bombažnega, lanenega prediva ♪
  25.      otepálo  -a s (á) tekst. stroj za rahljanje, čiščenje bombažnega, lanenega prediva ♪

   10.846 10.871 10.896 10.921 10.946 10.971 10.996 11.021 11.046 11.071  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA