Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (901-925)



  1.      bogočásten  -tna -o () pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi
  2.      bogočástje  -a s () češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja
  3.      bógočlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava
  4.      bógoiskátelj  -a m (ọ̑-) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  5.      bógoiskáteljski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje
  6.      bógoiskáteljstvo  -a s (ọ̑-) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  7.      bogokléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede
  8.      bogoklétje  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga
  9.      bogoklétnež  -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga
  10.      bogoklétnik  -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga
  11.      bogoklétstvo  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga
  12.      bogoljúb  -a m () knjiž., redko kdor ljubi boga
  13.      bogoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje // ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje bogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti
  14.      bogoljúbnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti
  15.      bogomíl  -a m () pripadnik bogomilstva: preganjati bogomile
  16.      bogomílski  -a -o prid. () nanašajoč se na bogomile: bogomilski nagrobniki
  17.      bogomílstvo  -a s () srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo
  18.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. () star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni
  19.      bogomíselnost  -i [sǝl] ž () star. lastnost bogomiselnega človeka
  20.      bogomólec  -lca m (ọ̑) iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec
  21.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa
  22.      bogonósec  -sca m (ọ̑) knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu
  23.      bogopodóbnost  -i ž (ọ́) knjiž. podobnost bogu: prizadevati si za bogopodobnost
  24.      bogoródica  -e ž (ọ̑) knjiž. Mati božja: kip bogorodice
  25.      bogoskrúnec  -nca m () rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA