Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (8.946-8.970)


  1.      nèzaposlèn  -êna -o tudi nèzapôslen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ȏ) ki ni zaposlen: zaradi bolezni je že celo leto nezaposlen ∙ ekspr. za mlade ljudi ni dobro, če so nezaposleni brez dela, premalo zaposleni // ki je brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposleni delavci; sam.: reševati problem nezaposlenih; urad za nezaposlene / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan ljudem, ki ne delajo v tej delavnici, na tem delovišču ♪
  2.      nèzaposlênost  tudi nèzapôslenost -i ž (ȅ-é; ȅ-ȏ) stanje nezaposlenega človeka: dolgotrajna nezaposlenost zaradi bolezni // pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposlenost je naraščala; boriti se proti nezaposlenosti ♪
  3.      nèzaséden  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni zaseden: bilo je še nekaj nezasedenih prostorov / nezasedena miza / nezasedeno delovno mesto / svobodna, nezasedena dežela ♪
  4.      nèzaslíšan  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je nezaslišan uspeh; nezaslišana lepota; to je res nezaslišana malomarnost; nezaslišana žalitev; pojavilo se je nezaslišano število udeležencev / tam so nezaslišane cene zelo visoke / to je bila zanje nezaslišana novost; nezaslišano odkritje // nenavaden, čuden: takrat so se godile nezaslišane stvari; denar je dobil nazaj po nezaslišanem naključju // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nezaslišan lenuh ● redko to je nezaslišan človek nemogoč, grozen nèzaslíšano 1. prislov od nezaslišan: nezaslišano ga boli glava; nezaslišano bogat pridelek; nezaslišano lepa povest 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža začudenje, ogorčenje: to je nezaslišano / v medmetni rabi nezaslišano, jaz da sem kriv ♪
  5.      nèzastŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni zastrt: nezastrto okno / z oblaki nezastrto, jasno nebo / pogled na hribe je bil kljub novim stavbam nezastrt / knjiž. v povesti izpoveduje pisatelj svojo nezastrto človečnost ♪
  6.      nèzaúpen  -pna -o prid. (ȅ-ū) nezaupljiv: tvoj brat je zelo nezaupen človek; čedalje bolj nezaupen postaja do nje / če bi vedel, koliko je že narejenega, ne bi bil več tako nezaupen ne bi več dvomil / opazil je njegov nezaupni pogled boječi, preplašeni nèzaúpno prisl.: nezaupno mu je pogledal v obraz ♪
  7.      nèzaupljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja ♪
  8.      nèzaúpnica  -e ž (ȅ-ȗ) izjava, da člani kake skupnosti ne soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, dobiti nezaupnico / parlament je izglasoval vladi nezaupnico; publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju / po nezaupnici je vodstvo odstopilo; pren. s takim izborom je bila naši javnosti izražena nezaupnica ♪
  9.      nèzaúpnost  -i ž (ȅ-ū) 1. nezaupljivost: prirojena nezaupnost mu je preprečevala vključevanje v družbo 2. nezaupanje: njegova nezaupnost me je žalila; medsebojna nezaupnost ♪
  10.      nèzavarován  in nèzavárovan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-á) ki ni zavarovan: pred mrazom nezavarovane rastline so pozeble / nezavarovani kovinski deli / socialno nezavarovane osebe / nezavarovani železniški prehod železniški prehod brez zapornic ● okna je čistil nezavarovan ne da bi bil privezan ◊ alp. nezavarovani plezalec plezalec, ki pri plezanju ni navezan; nezavarovana pot, steza pot, steza brez klinov in žičnih vrvi; zool. nezavarovane živali živali, ki nimajo bodic, žela, strupenih žlez za obrambo ♪
  11.      nèzavédanje  -a s (ȅ-ẹ́) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od zavedanja: gre za nezavedanje problemov, napak / pogrezniti se v nezavedanje; to je storil v stanju globokega nezavedanja samega sebe ♪
  12.      nèzavédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. lastnost nezavednega človeka: narodna, politična nezavednost / njena dobrota je bila zaradi nezavednosti še bolj privlačna / knjiž. v svoji nezavednosti mu je zaupal naivnosti 2. zastar. nezavest: zdramiti se iz nezavednosti; bolnik je še vedno v nezavednosti ♪
  13.      nèzavést  -i ž (ȅ-ẹ̑) 1. stanje brez zavesti, zavedanja: kratkotrajna nezavest / zbuditi se iz nezavesti; biti, ležati v nezavesti; pog. pasti v nezavest omedleti / globoka nezavest // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nezavesti izraža visoko stopnjo: smejati se do nezavesti; pijan, utrujen je do nezavesti 2. knjiž., redko podzavest: osebna nezavest vsebuje doživljaje, ki so bili nekoč zavestni, a smo jih kasneje zatrli in pozabili ♪
  14.      nèzavésten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo ♪
  15.      nèzavéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nezavestnega: nezavestnost gibov / knjiž. njena dobrota je bila zaradi svoje nezavestnosti še bolj privlačna nezavednosti ♪
  16.      nèzavidljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki ni zavidljiv: imeti precej nezavidljivo delo // težaven, mučen: znašel se je v resnično nezavidljivem položaju / njegovo zdravstveno stanje je nezavidljivo slabo ♪
  17.      nèzavzét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni zavzet, ni osvojen: nezavzeta trdnjava / še nezavzeti vrhovi // ki mu manjka zavzetosti za kaj: ravnodušen, nezavzet bralec najbrž ne bo opazil teh odtenkov sloga ♪
  18.      nèzaznáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni zaznaven, ni opazen: nezaznaven nasmešek; prehod med morjem in nebom je bil skoraj nezaznaven; nezaznavne spremembe / tresljaji motorja so bili nezaznavni / knjiž., ekspr.: vse je trajalo le nezaznaven hip kratek; ločil je nezaznavne odtenke barv zelo majhne nèzaznávno prisl.: ure so nezaznavno minevale ♪
  19.      nèzaželèn  tudi nèzaželjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni zaželen, ni dobrodošel: prišlo je tudi nekaj nezaželenih gostov; rodila je nezaželenega otroka; čutil je, da je v družbi nezaželen / nezaželeni pojavi v književnosti; evfem. ima zelo nezaželene lastnosti slabe 2. knjiž. neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nezaželene roke; pri kraji jih je opazilo nezaželeno oko // evfem. neprijeten: iz pogovora se je razvil nezaželen spor; bolezen mu je pustila nezaželene posledice ♪
  20.      nèzdrámen  -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nezdramna omamljenost ∙ knjiž., ekspr. spati nezdramno spanje biti mrtev nèzdrámno prisl.: nezdramno spati ♪
  21.      nèzdràv  -zdráva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) 1. ki ni zdrav: zdravi in nezdravi otroci; videti je nezdrav / nezdrav les / nezdravo sadje // zdravju škodljiv: nezdrava voda; nezdravo podnebje / nezdravi kraji 2. ki izraža, kaže bolezen: nezdrava barva kože; nezdrava bledica, rdečica; pren. nezdrava ambicioznost; nezdrava konkurenca // nav. ekspr. slab, nezadovoljiv: v podjetju so vladali nezdravi odnosi nèzdrávo prisl.: v tistih krajih je nezdravo vroče; sam.: odpraviti gnilo in nezdravo v družbi ♪
  22.      nèzdravník  -a m (ȅ-í) kdor ni zdravnik: za predlog so se navduševali zlasti zdravstveni delavci nezdravniki / ekspr. ko sem bil bolan, so me nosili k raznim zdravnikom in nezdravnikom ♪
  23.      nèzmánjšan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni zmanjšan: nova izdaja je izšla v nezmanjšanem obsegu; kljub spolzki cesti je vozil z nezmanjšano hitrostjo // nav. ekspr. enako velik: kljub izgubam se je boj nadaljeval z nezmanjšano silo; delo je opravljal z nezmanjšano vnemo ♪
  24.      nèzmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje ♪
  25.      nèznačílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni značilen, ni tipičen: neznačilni primeri bolezni / neznačilna pisava ♪

   8.821 8.846 8.871 8.896 8.921 8.946 8.971 8.996 9.021 9.046  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA