Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (8.851-8.875)



  1.      nèsvobôda  -e ž (-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od svobode: nesvoboda jim mrtvi duha in voljo; notranja nesvoboda; svoboda in nesvoboda umetniškega ustvarjanja / bolela ga je nesvoboda domovine
  2.      nèsvobôden  -dna -o prid. (-ō) ki ni svoboden: zaradi družine se je čutil nesvobodnega / osebno nesvoboden / nesvobodna dežela / nesvobodno ljudstvo
  3.      nèsvobôdnik  -a m (-) zgod., v fevdalizmu osebno nesvoboden podložnik: poročil se je s hčerjo nesvobodnika
  4.      nèsvobôdnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nesvobodnega: nesvobodnost njegove odločitve / odpraviti osebno nesvobodnost / nesvobodnost v umetnosti
  5.      nèšírjenje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od širjenja: zaradi neširjenja bolezni ni prišlo do večjih težav / publ. razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja
  6.      nèšólan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam
  7.      néšplja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje ♦ vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica
  8.      nèšpórten  -tna -o prid. (-ọ̑) ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov
  9.      neštét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika neštéto prisl.: imeli so nešteto sestankov; opraviti je moral še nešteto stvari
  10.      neštétokrat  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to zgodbo smo že neštetokrat slišali
  11.      nèték  -a m (-ẹ̑) manjkanje, pomanjkanje teka: bolezen se začne z glavobolom in netekom
  12.      nétenje  -a s (ẹ́) glagolnik od netiti: različni načini netenja ognja / netenje narodnostne mržnje; netenje oboroženega upora
  13.      nètežáven  -vna -o prid. (-ā) ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna
  14.      netílo  -a s (í) 1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo 2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo 3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost
  15.      nètípičen  -čna -o prid. (-í) ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična
  16.      netívo  -a s (í) 1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo 2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva
  17.      néto  prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista težaekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži
  18.      nètóčnost  -i ž (-ọ́) lastnost netočnega človeka: službo so mu odpovedali zaradi njegove netočnosti // publ. neresnična trditev, navedba: v razpravi je več netočnosti
  19.      netrésk  -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnato rdečimi ali rumenkasto belimi cveti, Sempervivum: slamnata streha je bila pokrita z netreskom / navadni netresk
  20.      nèubogljív  -a -o prid. (- -í) ki ni ubogljiv: neubogljiv otrok, učenec / ekspr. žive, neubogljive lase si je trdno spela na tilniku
  21.      nèubogljívec  -vca m (-) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: veliko jeze je bilo zaradi neubogljivcev
  22.      nèubogljívka  -e ž (-) ženska oblika od neubogljivec: neubogljivke so se mu smejale
  23.      nèubogljívost  -i ž (-í) lastnost neubogljivega človeka, zlasti otroka: otrokova neubogljivost ga je skrbela / kaznovali so ga zaradi neubogljivosti
  24.      neučákan  -a -o prid. () navadno v povedni rabi ki težko čaka, pričakuje: ne bodi tako neučakan; ekspr. otroci, neučakani kakor so, so hoteli že navsezgodaj na vlak / ekspr. obšla jih je neučakana želja po svobodi / kot psovka počakaj, strela neučakana, saj se ne mudi neučákano prisl.: neučakano poslušati; neučakano se prestopati
  25.      nèudeléžba  -e ž (-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od udeležbe: opravičiti svojo neudeležbo na sestanku / vzrokov za neudeležbo pri volitvah je bilo več

   8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA