Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (8.796-8.820)



  1.      nèprosvetljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih
  2.      nèráben  -bna -o prid. (-ā) neuporaben: nerabni predmeti na podstrešju / zdravnik mu je povedal, da bo noga še precej časa nerabna
  3.      neràd  -ráda -o prid. ( á) v prislovni rabi izraža a) nepripravljenost koga za kako dejanje: nerad ji je dovolil, da gre; nerad hodi v šolo; zelo nerada je šla z njim b) dolgotrajnost česa: ta krompir se nerad kuha; rana se mu nerada celi c) ekspr., v zvezi rad ali nerad nujnost česa: to moraš napraviti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● ekspr. denar mu gre nerad iz rok skop je
  4.      nèránjen  -a -o prid. (-) ki ni ranjen: neranjeni borci / pomagal si je z neranjeno roko; pren., knjiž. njegov neranjeni duh išče lepoto
  5.      nèrazgíban  -a -o prid. (-í) ki ni razgiban: duševno, politično nerazgibani ljudje / nerazgibano kulturno življenje / odrsko dogajanje je bilo nerazgibano / ekspr. v družbi je bil precej nerazgiban nesproščen / knjiž. pokrajina je enolična in nerazgibana ni gričevnata, ni hribovita
  6.      nèrazkrojljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razkrojiti: prepovedati uporabo nerazkrojljivih detergentov / knjiž. po analizi velike umetnine ostane pogosto še kak nerazkrojljiv element ki se ne da razčleniti
  7.      nèrazpoložênost  -i ž (-é) stanje nerazpoloženega človeka: njegova nerazpoloženost je slabo vplivala na vso družbo / zaradi nerazpoloženosti glavne igralke je bila predstava preložena ● ekspr. opazili so njegovo nerazpoloženost do nje nenaklonjenost
  8.      nèrazréden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki ni razreden: to so bili nerazredni boji / nerazredna družba brezrazredna družba
  9.      nèrazúmen  -mna -o prid. (-ū) 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno
  10.      nèrazveseljív  -a -o prid. (- -í) ki ne razveseli, ne razveseljuje: nerazveseljiva novica / evfem. stanje je nerazveseljivo slabo
  11.      neréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki nima, ne kaže smisla za red: nereden učenec; površna in neredna ženska / neredno prihajanje v službo / neredno življenje
  12.      nèrentabílnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nerentabilnega: odpravljati nerentabilnost proizvodnje / nerentabilnost hribovskih kmetij / nerentabilnost tega poklica
  13.      nèrésen  -sna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni resen: neresen človek / neresna zahteva nèrésno prisl.: neresno gledati na problem; službo jemlje precej neresno
  14.      nergáštvo  -a s () nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje: z nergaštvom ne boste spremenili položaja
  15.      neróda  -e ž (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: ne bo mogel priti na vrh, ta neroda / nič pametnega si ne izmisli, neroda je nespreten, neiznajdljiv človek / kot psovka zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna
  16.      nèrôden  -dna -o prid. (-ó) ki ne rodi ali slabo rodi: nerodne trte; v sadovnjaku ima precej nerodnega drevja // knjiž. neploden: nerodna ženska / nerodne živali jalove
  17.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnemekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
  18.      nèrodovíten  -tna -o prid. (-) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno
  19.      nèsimpátičen  -čna -o prid. (-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim
  20.      nèskládnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja
  21.      nèsklépčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen ♦ jur. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena
  22.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo velikogeom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega
  23.      neskônčnost  -i ž (ó) 1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote 2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost
  24.      neslán  -a -o prid. ( ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
  25.      nèslíšen  -šna -o prid. (-) ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede nèslíšno prisl.: neslišno so se približali hiši

   8.671 8.696 8.721 8.746 8.771 8.796 8.821 8.846 8.871 8.896  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA