Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (8.746-8.770)


  1.      nèpomémbnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nepomembnega: nezgoda jim je kljub nepomembnosti pokvarila izlet / zavedal se je svoje nepomembnosti / knjiž. bolela ga je nepomembnost njegovega naroda / govoriti, pripovedovati nepomembnosti ♪
  2.      nèpomirljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da, ne more pomiriti: sosed je nepomirljiv / otroci so zelo nepomirljivi / nepomirljivo razburjenje / nepomirljiv vihar / publ. nepomirljiv s stvarnostjo 2. publ. ki se pojavlja v zelo veliki stopnji, v močni obliki: nepomirljiva borba; nepomirljivo nasprotje / nepomirljiv sovražnik zelo velik, hud ♪
  3.      nèpomogljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nebogljen: neroden, nepomogljiv človek / plah, nepomogljiv pogled ♪
  4.      nèponarejênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neponarejenega: neponarejenost listine / takrat je spoznal neponarejenost njene bolečine ♪
  5.      nèponovljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi; spomini na neponovljivo preteklost 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv; neponovljivo umetniško delo 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo; neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobno nèponovljívo prisl.: neponovljivo miniti; neponovljivo lep; sam.: doživel je nekaj neponovljivega ♪
  6.      nèpoprávljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki (še) ni popravljen: nepopravljeni čevlji / čakale so ga nepopravljene šolske naloge / nepopravljena krivica ga je bolela ♪
  7.      nèpopravljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec nèpopravljívo prisl.: nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega ♪
  8.      nèpopravljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepopravljivega: nepopravljivost stroja / nepopravljivost bolnikovega stanja ♪
  9.      nèpopustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna 2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb nèpopustljívo prisl.: nepopustljivo nasprotovati; nepopustljivo odklonilen odnos ♪
  10.      nèporásel  -sla -o tudi nèporástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á) ki ni porasel: neporasla pobočja / gladki, neporasli listi ♪
  11.      nèporavnán  -a -o prid. (ȅ-á) ki (še) ni poravnan, ni plačan: neporavnan dolg, račun / neporavnan spor / neporavnana krivica ∙ ekspr. imata še neporavnane račune še nista poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti ♪
  12.      nèposlúšen  -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) neubogljiv: ne more ga biti vesela, trmast in neposlušen otrok je / uporni, neposlušni mladi ljudje nepokorni ♪
  13.      nèposlúšnež  -a m (ȅ-ȗ) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi ♪
  14.      nèposlúšnost  -i ž (ȅ-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine ♪
  15.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  16.      nèpoškodován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni poškodovan: nepoškodovan stroj; hiša je ostala pri bombardiranju nepoškodovana / v nesreči so bili le štirje potniki nepoškodovani ♪
  17.      nèpoštênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost nepoštenega človeka: njegova nepoštenost je že znana / službo je izgubil zaradi nepoštenosti / nepoštenost takih odnosov ♪
  18.      nèpotrpežljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu nèpotrpežljívo prisl.: nepotrpežljivo čakati, poslušati ♪
  19.      nèpotrpežljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca ♪
  20.      nèpoučèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav ♪
  21.      nèpovézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni povezan, ni v medsebojni zvezi: nepovezane delovne skupine / nepovezane akcije niso uspele / orožje je zbiral sam, nepovezan z organizacijo / kraji so v tej deželi daleč narazen in nepovezani // ki ni strnjen, ni zaokrožen v celoto: nepovezano literarno delo / njeni stavki so bili zmedeni, nepovezani nèpovézano prisl.: nepovezano pripovedovati ♪
  22.      nèpovézanost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepovezanega: vzrok za neuspeh je medsebojna nepovezanost posameznih dejavnosti; zaradi nepovezanosti z vodstvom se akcija ni posrečila / nepovezanost v njegovem pripovedovanju ♪
  23.      nèprávi  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
  24.      nèprebójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki se ne da prebiti: prihiteli so policisti v neprebojnih oblekah / neprebojno steklo / ekspr. neprebojen obkolitveni obroč ♪
  25.      nèprebójnost  -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost neprebojnega: neprebojnost zidov ♪

   8.621 8.646 8.671 8.696 8.721 8.746 8.771 8.796 8.821 8.846  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA