Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (8.721-8.745)



  1.      nèóster  -tra tudi -ôstra -o prid. (-ọ́; -ọ́ -ó) ki ni oster: neoster nož / neostro rezilo / neostri robovi ♦ fot. neostri posnetek posnetek, pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; um. neostra risba risba, ki manj jasno izstopa od podlage
  2.      nèosvobojèn  -êna -o prid. (- -é) ki (še) ni osvobojen: neosvobojeno ozemlje / neosvobojeni narodi / vznes. naši neosvobojeni bratje
  3.      nèozdráven  -vna -o prid. (-ā) star. neozdravljiv: neozdravna bolezen / neozdraven bolnik
  4.      nèozdravljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ozdraviti: neozdravljiva bolezen, poškodba / težek, neozdravljiv bolnik nèozdravljívo prisl.: biti neozdravljivo bolan
  5.      nèparlamentáren  -rna -o prid. (-) ki ni parlamentaren: neparlamentarna skupina / parlamentarne in neparlamentarne oblike boja / ekspr. neparlamentarno izražanje, ravnanje ♦ polit. neparlamentarna vlada v nekaterih državah vlada, ki ni odgovorna parlamentu, ni sestavljena iz članov parlamenta
  6.      nèpecljàt  -áta -o prid. (- -ā) bot. ki nima peclja; sedeč: nepecljati cvet, list, plod
  7.      nèpísmen  -a -o prid. (-) ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje // slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen nèpísmeni -a -o sam.: organizirali so tečaj za nepismene
  8.      nèpísmenost  -i ž (-) neznanje pisanja in branja: odpraviti nepismenost // slabš. slabo poznavanje kake stroke: filmska, plavalna, politična nepismenost
  9.      nèplemenít  -a -o prid. (-) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom
  10.      nèpoboljšljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velikekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist
  11.      nèpoboljšljívec  -vca m (-) ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec
  12.      nèpoboljšljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepoboljšljivega človeka: otrokova nepoboljšljivost jo vznemirja
  13.      nepočákan  -a -o prid. () knjiž. neučakan: ne bodite tako nepočakani, saj boste prišli vsi na vrsto; otroci so bili nepočakani in so mu z vprašanji segali v besedo
  14.      nèpokójen  -jna -o prid. (-ọ̄) knjiž. nemiren: nepokojni mladi ljudje / postajal je vedno bolj nepokojen / človek nepokojnega duha / nepokojno morje nèpokójno prisl.: oči so nepokojno gledale proti vratom
  15.      nèpokopán  -a -o prid. (-á) ki ni pokopan: na bojišču so ležala nepokopana trupla
  16.      nèpokóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni pokoren: biti nepokoren zakonom / star. učitelj se je jezil nad nepokornimi učenci neubogljivimi
  17.      nèpokórnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nepokornega človeka: njihova upornost in nepokornost jim je delala skrbi / nepokornost človeške narave / star. starši so bili nejevoljni zaradi nepokornosti otrok neubogljivosti
  18.      nepokórščina  -e ž (-ọ̄) kar je nasprotno, drugačno od pokorščine: nepokorščina in upor sta se širila med ljudmi; nepokorščina (proti) oblasti / star. otroke so kaznovali zaradi nepokorščine neubogljivosti
  19.      nèpokréten  -tna -o prid. (-ẹ̄) 1. zastar. nepremičen, nepremakljiv: nepokretni del vrat 2. žarg. ki se ne more premikati, hoditi: v domu je precej nepokretnih oskrbovancev
  20.      nèpokvarljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne pokvari: s seboj so vzeli precej nepokvarljive hrane; nepokvarljivo blago
  21.      nèpóln  -a -o [n] prid. (-ọ̑ -ọ́) ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav. ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena ♦ jur. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden
  22.      nèpólnjen  -a -o [n] prid. (-ọ́) ki ni polnjen: trdi, nepolnjeni bonboni
  23.      nepomágan  -a -o prid. (á) star. nebogljen: zdel se ji je zelo nespreten in nepomagan
  24.      nèpomagljív  -a -o prid. (- -í) star. nebogljen: nepripraven in nepomagljiv človek; v vsakdanjem življenju je zelo nepomagljiv
  25.      nèpomagljívost  -i ž (-í) star. nebogljenost: moral je priznati svojo nepomagljivost

   8.596 8.621 8.646 8.671 8.696 8.721 8.746 8.771 8.796 8.821  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA