Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (7.821-7.845)


  1.      mréniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati kaj mrenasto: ozračje so mrenile pare nalivov prejšnjega dne / strah mu je začel mreniti oči mréniti se postajati prevlečen z mreno: nebo se je mrenilo / zmrzujoča voda se je mrenila / v višinah so se mrenile svetle meglice ♪
  2.      mréti  mrèm tudi mŕjem stil. mrjèm nedov., mŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) knjiž. 1. umirati: ti ljudje mrejo brez strahu; otroci so mrli od gladu; množično so mrli za to boleznijo / ekspr.: mrem ob misli, da si v nevarnosti; duša mu je mrla od hrepenenja; od žalosti, zastar. žalosti mi mre srce // ekspr. izgubljati se, izginjati: glasovi večernega zvona mrejo; pesem je mrla nekje za gozdom / misli mrejo; upanje je počasi mrlo 2. ekspr. slabeti, hirati: mre brez doma, miru; mreti od bolečin, strašnih muk; v bridkosti, nesreči mre / marjetica mre v travi 3. ekspr., v zvezi s po, za zelo hrepeneti: mrl je po domovini, gorah, lepoti; v začetku je gorel in mrl za njo ● knjiž., ekspr. ob pogledu na to lepoto oko strmi in mre človek je zelo navdušen; preg. ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli mróč tudi mrjóč -a -e: mroč od lakote; srce, po tebi mroče; zadnja svetloba mročega dneva; v soju mroče mesečine; sam.: z mročimi sočustvovati, trpeti ♪
  3.      mréža  -e ž (ẹ́) 1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda mrežo pajčevino // priprava iz tega izdelka, ki se uporablja za lov, zlasti rib: izdelovati, krpati, sušiti mreže; nastaviti, razpeti, vleči mreže; vreči mrežo v vodo; ujeti v mrežo; zajeti ribe z mrežami; najlonske mreže / ribiška mreža // navadno s prilastkom priprava iz tega izdelka sploh: zamenjati mreže v čistilniku; presejati pesek skozi mrežo; postelja s kovinsko mrežo z mrežasto kovinsko podlago za žimnico, blazino; nesla je kovček in mrežo torbo iz mreže / napeti gugalno mrežo; lasna, ležalna mreža; kovana okenska mreža; mreža za listje; mreža zoper komarje 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži: narediti mrežo iz testa; papir s črtno mrežo / pod seboj je videl mrežo cest in velike stavbe; mreža gubic ob očeh; pajčevinasta mreža oblakov; modrikasta mreža žil / pesn.: mreža dežja; gledati skozi mrežo solz 3. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju; omrežje: daljnovodna, električna, kanalska mreža; razdelilna mreža za plin; železniška mreža / publ., z oslabljenim pomenom izboljšati cestno mrežo ceste 4. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem področju: izpopolniti gostinsko mrežo; organizirati knjigotrško mrežo; gosta meteorološka mreža; preskrbovalna, trgovska mreža / mreža poštnih nabiralnikov, semaforjev, osnovnih šol / publ. odkriti v družbeni stvarnosti celo mrežo zakonitosti cel sistem // med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost: vzpostaviti obveščevalno, poverjeniško mrežo; odkriti, zajeti tihotapsko, vohunsko mrežo / mreža agentov, dopisnikov / razširjati letake po svoji mreži 5. nav. mn., ekspr., navadno v zvezi z dobiti, nastavljati, ujeti kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: nastavlja mu mreže; izmotal se je iz njenih mrež; dobil ga je v svoje mreže; ujel se je v ljubezenske mreže ● publ. domačini so večkrat potresli, zatresli mrežo dali gol; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; ekspr. padel je policiji v mrežo policija ga je odkrila, ujela; ekspr. biti za mrežo biti zaprt (v ječi) ◊ agr. koreninska mreža vse korenine ene rastline; čeb. matična mreža pregrada, ki loči plodišče od medišča; matična rešetka; elektr. mreža elektroda med anodo in katodo elektronke; mrežica; svinčena mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; fiz. uklonska mreža množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; geogr. stopinjska mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli; geom. mreža telesa v ravno ploskev razgrnjena mejna ploskev telesa; mat. mreža sistem črt ali točk v ravnini ali prostoru; množica z določeno urejenostjo; funkcijska mreža sistem črt, ki ponazarja dva tipa funkcij; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; papir. milimetrska mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje; rib. globinska mreža ki je postavljena v globino; stoječa mreža ki se postavi na določenem območju; viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vlačilna mreža ki se razpeta vleče po morskem dnu; šport. mreža del gola ali koša iz prepletenih vrvi; priprava iz prepletenih vrvi, ki pri odbojki, tenisu in badmintonu loči obe polovici igrišča; igra na mreži pri tenisu, odbojki igra, pri kateri igralec odbija ali udarja žogo v bližini mreže ali nad njo; tekst. mreža tkanina z večjimi ali manjšimi luknjicami med nitmi; voj. zaporna mreža žična ovira v vodi pred vhodi v pristanišča ♪
  4.      mréžast  -a -o prid. (ẹ́) 1. po obliki podoben mreži: poslikati z mrežastimi vzorci; mrežasta senca; mrežasta vrata pokopališča / mrežaste nogavice nogavice, pri katerih je pleteni vzorec podoben mreži; mrežasta tkanina zelo redka tkanina 2. ki je iz mreže: mrežast zaboj; mrežasta ograja; mrežasto cedilo / redko mrežast papir kariran papir ◊ arhit. mrežasti obok rebrasti obok v obliki križa; grad. mrežasta konstrukcija konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; tekst. mrežasti papir papir z natisnjeno mrežo za risanje vezave; mrežasta vezava vezava, ki daje tkanini mreži podoben vzorec; tisk. mrežasti bakrotisk bakrotisk, pri katerem nastanejo poltoni; vrtn. mrežasta perunika perunika, ki ima čebulico z mrežastimi luskolisti; zool. mrežasto oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino; sestavljeno oko mréžasto prisl.: s številnimi rekami mrežasto prepreženo kopno; mrežasto razporejene gube ♦ bot. mrežasto žilnati list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil; zool. mrežasto žilnata krila krila, pri katerih so žile mrežasto razporejene ♪
  5.      mréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mrežo: taborišče je bilo obdano z visoko mrežno ograjo / velikost mrežnih zank; mrežna okenca / redko mrežna vrata mrežasta vrata ◊ agr. mrežna brana brana iz gibljivih členkov za odstranjevanje plevela; ekon. mrežno načrtovanje nauk o načrtovanju velikih del; elektr. mrežna prednapetost napetost med prvo mrežico in katodo elektronke; gastr. mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico ♪
  6.      mréžica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od mreža: obdati z gosto mrežico / mrežica za lase / mrežica drobnih gubic ◊ bot. ozkolistna mrežica rastlina z vijoličastimi cveti v latih, Limonium angustifolium; elektr. mrežica elektroda med anodo in katodo elektronke; krmilna mrežica ki uravnava prehod elektronov ali ionov v elektronki; gastr. mrežica mrenasto tkivo, prepleteno z maščobnimi progami; obrt. mrežica mrežasta prvina pri klekljani čipki; okrasna mrežica mrežasta prvina pri baročni in rokokojski čipki ♪
  7.      mréžiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opremljati z mrežo: mrežiti okna 2. knjiž. delati mrežasto: vodni curek je mrežil podobo na gladini 3. obrt. delati, izdelovati mrežo s kvadratastimi luknjicami tako, da se posamezna zanka utrdi z vozlom: mrežiti in kvačkati ● knjiž. mrežiti prt ažurirati mréžiti se knjiž. obstajati v mrežasti obliki: v dolini se je v razpokah mrežil ledenik ♪
  8.      mréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla: žilnica in mrežnica ♦ med. odstop mrežnice bolezen, pri kateri se mrežnica loči od žilnice 2. knjiž. mreža (za ležanje): dati mrežnico v posteljno ogrodje; ležati na vrtu v mrežnici 3. knjiž. velika mreža za spravljanje sena, listja: naložiti mrežnice na voz; povezati seno v mrežnice / mrežnica listja ♪
  9.      mrgolínčiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. mrgoleti: jata golobov mrgolinči na trgu / brezoseb. mrgolinči ga po sklepih mravljinči ♪
  10.      mŕhar  -ja m (ȓ) 1. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: pazil je na gamse, da bi jih ne postrelil kak mrhar / kot psovka mrharji, lovišče boste izpraznili 2. žival, ki se hrani z mrhovino; mrhovinar: truplo so prepustili mrharjem / ekspr. šape mrharja medveda ◊ zool. mrhar po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini, Neophron percnopterus; mrharji hrošči, ki zalegajo jajčeca v mrhovino, Silphidae ♪
  11.      mŕhica  -e ž (ŕ) ekspr. manjšalnica od mrha: ta tvoja mrhica že ne bo potegnila voza / pridna mrhica, je rekel in pobožal psička ♪
  12.      mrhovínar  -ja m (ȋ) 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču ♪
  13.      mrhovínarstvo  -a s (ȋ) žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču ♪
  14.      mrhovíšče  -a s (í) 1. prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi mrhovišče 2. lov. prostor, na katerega se daje mrhovina ali meso ubitih živali za vabo zverem: iti čakat medveda na mrhovišče ♪
  15.      mŕk  -a -o prid. (ȓ r̄) 1. nav. ekspr. ki redko pokaže pozitivno razpoloženje, pozitiven čustveni odnos: mrki in zagrenjeni otroci; bila je mrka ženska; pren. šumenje mrkih borov // negativno, neugodno razpoložen: gospodar je bil mrk in nejevoljen; ves mrk je gledal za odhajajočim; sedel je mrk kot nevihta // ki vsebuje, izraža negativno razpoloženje, negativen čustveni odnos: mrki obrazi delavcev; mrk pogled 2. nav. ekspr. ki je temnejših barv: dan je silil izza mrkih vrhov; mrke strehe; mrko obzidje / mrka svetloba // knjiž. pust, dolgočasen: mrka pokrajina, vas 3. redko mračen, črn: bodočnost se mu je zdela vsa mrka in pusta / mrke misli / mrko sovraštvo mŕko prisl.: mrko gledati; mrko nasršiti obrvi; mrko odgovoriti ♪
  16.      mrkáč  -a m (á) 1. nar. gorenjsko plemenski oven: čredo je vodil star mrkač 2. nizko neumen, pohoten moški: pred tem mrkačem ženske nimajo miru ◊ bot. rastlina z nasprotno stoječimi listi in cveti v koških, Bidens ♪
  17.      mrkàj  -ája tudi mrkáj -a tudi mŕkaj -a m (ȁ á; ȃ; ȓ) 1. zastar. mrčes, golazen: mrkaj pod skalnatimi skladi 2. nar. grdoba, malopridnež: ne pusti, da bi ta mrkaj dolgo šaril tod / kot nagovor o ti mrkaj ti, ne boš tiho ♪
  18.      mrlákar  -ja m (ȃ) slabš., redko mrtev človek, mrlič: hvalil se je, da se ne boji mrlakarjev ♪
  19.      mrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti; brleti: za okni so mrlele drobne lučke; ognji so mrleli po taboru; pren. bolečina je le še mrlela // knjiž. neizrazito se odražati, kazati: venec gor je v daljavi mrlel iz sivine; pren. v njihovih očeh je mrlel strah 2. nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: dež je mrlel; brezoseb. iz megle je mrlelo 3. knjiž. migotati, trepetati: zrak nad vročimi kamni je mrlel / brezoseb. pred očmi ji je mrlelo // ekspr., s prislovnim določilom biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: dogodek mu je neprenehoma mrlel pred očmi; mesto mu je še zmeraj mrlelo v domišljiji 4. knjiž., redko veneti, medleti: rože na travnikih so mrlele; zdelo se mu je, da mrli mrlèč -éča -e: ugasniti mrlečo svetilko ♪
  20.      mrlìč  -íča m (ȉ í) 1. mrtev človek, zlasti do pogreba: dati, položiti mrliča na mrtvaški oder, v krsto; pokopati mrliča; prepeljati mrliča na pokopališče; bled kot mrlič; bilo je tiho, kot da bi imeli mrliča v hiši / bedeti pri mrliču / redko odnesti mrliče in ranjene mrtve ljudi, mrtve / v krščanskem okolju: kropiti mrliča; zvoniti mrliču; pren., ekspr. živel je še, vendar je bil mrlič // po ljudskem verovanju duh mrtvega v njegovi prejšnji podobi: na pokopališču so se prepirali mrliči; srečati mrliča 2. ekspr. neživahen, nedružaben človek: zakaj si tak mrlič ● žarg., čeb. mrlič mrtva, odmrla čebelja družina; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; ekspr. bolnik je bil živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. on je živ mrlič smrtno bolan ♪
  21.      mrlíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška / poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru ◊ lit. mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic mrlíško prisl.: mrliško bled obraz ∙ ekspr. mrliško svetiti medlo, slabotno ♪
  22.      mrmránje  -a s (ȃ) glagolnik od mrmrati: govorjenje je prešlo v nerazločno mrmranje / prisluškovati šumenju borov in mrmranju reke / prenašati udarce in psovke brez mrmranja ♪
  23.      mrmráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nerazločno, tiho govoriti: zdihoval je in mrmral sam vase; mrmrati nerazumljive besede / to je neumno, je mrmral (predse) // ekspr. dajati nizke, nerazločne glasove: ogenj je mrmral v peči; vrhovi jelš mrmrajo v vetru 2. peti tako, da se namesto besedila poje glas m: mrmrati pesem / mrmrati melodijo 3. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje; godrnjati: ljudje so ob tem mrmrali in zmajevali z glavami; mrmrali so zoper njegov sklep; mrmra nad vsako stvarjo mrmráje: mrmraje brati; zbor je mrmraje spremljal solista; odšel je, nejevoljno mrmraje mrmrajóč -a -e: pospravljala je, mrmrajoč pesem; mrmrajoči glasovi; mrmrajoči valovi ♪
  24.      mŕščiti  -im nedov. (ŕ r̄) 1. delati gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi: mrščiti čelo; obraz se mu je mračno mrščil / mrščil se je zaradi sonca; pren., ekspr. veter mršči morje // z gubanjem kože spravljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mrščiti obrvi; bolni živini se dlaka mršči ježi 2. redko mršiti: veter mu mršči brado mŕščiti se z delanjem takih gub, potez izražati napetost, zaskrbljenost, jezo: na vse prigovarjanje se je samo mrščil in zmigoval z rameni; obraz se mu je jezno mrščil ♪
  25.      mŕšnja  -e ž (ȓ) nar., ekspr. ničvreden, malovreden človek: mršnja je znala izbrati najboljše; povem ti, da je mršnja, vrzi jo iz hiše ♪

   7.696 7.721 7.746 7.771 7.796 7.821 7.846 7.871 7.896 7.921  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA