Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (7.026-7.050)


  1.      magíja  -e ž (ȋ) 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: učiti se magije; gojiti magijo; elementi, skrivnosti magije 2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi 3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede ♪
  2.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  3.      magistrála  -e ž (ȃ) glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali; naselja ob magistrali Ljubljana-Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala // publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom revolucije in pošto ♪
  4.      magistrát  -a m (ȃ) 1. v 19. stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu 2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata; trg pred magistratom ∙ ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se 3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov ♪
  5.      magistrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved; magistrirala je na zagrebški univerzi ♪
  6.      magnát  -a m (ȃ) nav. ekspr., v kapitalističnih deželah zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat ♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski ♪
  7.      magnetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati 2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo magnetizíran -a -o: magnetiziran človek ♪
  8.      magnetofón  -a m (ọ̑) priprava za zapisovanje in predvajanje zvoka s pomočjo magnetnega traku: magnetofon teče; vključiti magnetofon; posneti glasbo, govor na magnetofon / kasetni magnetofon v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete; reportažni magnetofon ♪
  9.      magnézijev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid; magnezijeva zlitina ♦ grad. magnezijev fluat ♪
  10.      magnezít  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev karbonat: pridobivanje magnezija iz magnezita; rudnik magnezita ♪
  11.      máh  -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju ♪
  12.      màh  tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah 3. star. trenutek, hip: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe ● ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; redko z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem ◊ jur. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah ♪
  13.      mahálo  -a s (á) 1. bot. velik list, zlasti praproti, palm: palmova mahala; mahalo praproti 2. nav. ekspr. priprava, ki maha ali s katero se maha: s papirnatim mahalom si je hladil obraz // slabš. človek, ki med govorjenjem (rad) veliko maha z rokami: to mahalo še ne bo nehalo dopovedovati ♪
  14.      maharádža  -e in -a m (ȃ) v Indiji knez, vladar: bogastvo maharadže; maharadže in radže ♪
  15.      maharáni  ž neskl. (ȃ) v Indiji žena maharadže: nakit bogate maharani ♪
  16.      máhati  -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom: ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš ● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr., redko po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance maháje: ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom mahajóč -a -e: govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali ♪
  17.      mahedráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se valujoče gibati: hlače mu mahedrajo; veter je prenehal in jadro mahedra; slon je mirno stal, le dolga ušesa so mu mahedrala; vrvi mahedrajo sem in tja; ekspr. obleka mu kar mahedra na suhem telesu 2. delati, povzročati, da se kaj valujoče giblje: svinja mahedra z ušesi / ekspr. z robcem mu mahedra maha 3. ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik že mahedra po sobi; videl ga je, kako mahedra v hlev / v spalni srajci je mahedrala k vratom ∙ ekspr. kam pa mahedraš greš mahedráje: mahedraje z vsem telesom je prišel mahedrajóč -a -e: mahedrajoče hlače; ohlapno mahedrajoč trebuh ♪
  18.      mahljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo mahati: vzklikala je in mahljala z rokami; psiček mahlja z repom / mahlja mi v pozdrav, s klobukom / ekspr. s šibo začne mahljati po volu / pog., ekspr. vsak dan jo je mahljal v mesto mahljáje: pes se mu dobrika, mahljaje z repom ♪
  19.      máhničevstvo  -a s (ȃ) Mahničevi kulturni in verski nazori: boj z mahničevstvom ♪
  20.      máhniti  -em, in mahníti in máhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. napraviti gib, navadno z roko: leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno // napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide ∙ ekspr. na vse to je mahnil z roko izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje 2. ekspr. udariti: mahnil ga je s palico; mahniti po hrbtu; jezno je mahnil po volu; pren. če je le mogel, je v govoru mahnil po meni 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: mahnil jo je v mesto; ko bom lačen, jo bom mahnil domov; kar peš bom mahnil v mesto máhnjen -a -o 1. deležnik od mahniti: vsak človek je mahnjen s kako slabostjo 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: zdi se mu (malo) mahnjen / kaj si mahnjen ♪
  21.      mahónija  -e ž (ọ́) bot. zimzelen okrasni grm z bodečimi listi in rumenimi cveti, Mahonia aquifolium: venec iz mahonije ♪
  22.      mahovína  -e ž (í) blazina, pas mahu, mah: iti bos čez mahovino; ležati na mahovini; mehka mahovina / z mahovino obraščen zid ♪
  23.      mahóvnica  -e ž (ọ̑) bot. grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus: tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice; mezga iz mahovnic ◊ vet. mahovnice kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog ♪
  24.      mahúnica  -e ž (ȗ) bot. zimzelena grmičasta rastlina z rožnatimi cveti in črnimi jagodami, Empetrum ♪
  25.      máistrovec  -vca [maj-] m (á) žarg., zgod. udeleženec bojev pod poveljstvom slovenskega generala Rudolfa Maistra za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji 1918 in 1919 ♪

   6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA