Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo, Sierra Leone (651-675) 
- bíkonkávnost -i ž (ȋ-ȃ) fiz. vbočenost na obeh straneh: bikonkavnost leče ♪
- bíkonvéksen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) fiz. izbočen na obeh straneh: bikonveksna leča ♪
- bíkonvéksnost -i ž (ȋ-ẹ̑) fiz. izbočenost na obeh straneh: bikonveksnost leče, profila ♪
- bíl -i [tudi biu̯] ž (ȋ) raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav ♪
- bilánca -e ž (ȃ) 1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun: bilanca izkazuje izgubo; sestavljati bilanco ♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi 2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco; bilanca tedna: pet prometnih nesreč ♪
- bílaterálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) obojestranski, dvostranski: bilateralen dogovor; državnika sta govorila o bilateralnih odnosih med deželama; bilateralni pogovori; bilateralna pogodba bílaterálno prisl.: bilateralno simetričen ♪
- bílja -e ž (ȋ) star. dan pred praznikom: božična bilja ♪
- biljardíst -a m (ȋ) kdor igra biljard: slovel je kot eden najboljših biljardistov ♪
- bílka -e ž (ȋ) steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastline ∙ ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav ♪
- bílnat -a -o prid. (ȋ) knjiž. bogat z biljem, z rastlinami: bilnat travnik ♪
- bílnica -e ž (ȋ) bot. trava z ozko zganjenimi listi, Festuca: rdeča, travniška bilnica ♪
- bílo -a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava ♦ tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu ♪
- bílo vez. (ȋ) zastar. naj (si) bo, bodisi: bilo pozimi bilo poleti, nikoli ni nosil klobuka ♪
- bím in bìm medm. (ȋ; ȉ) posnema visoki glas zvona: z zvonika zapoje: bim bim bim; Bim-bim, bim-bim! Jaz dan zvonim (O. Župančič) / bim bam bom; bim bom ♪
- bímbo -ta m (ȋ) ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: pravi bimbo je ♪
- bímčkati -am nedov. in dov. (ȋ) otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala ♪
- bíngel bôngel in bíngel bóngel [gǝl] medm. (ȋ-ō; ȋ-ọ̄) otr. posnema zvonjenje: zvončki pojejo: bingel bongel ♪
- bingljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še bingljal; bingljati na veji bingljajóč -a -e: bingljajoča verižica ♪
- bíntje -a s (ȋ) agr. boljši krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: njivo so posadili z bintjem ♪
- bíokémičen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na kemične procese v organizmih: biokemični procesi; biokemične reakcije / biokemični laboratorij biokemijski ♪
- bíokemíjski tudi bíokémijski -a -o prid. (ȋ-ȋ; ȋ-ẹ́) nanašajoč se na biokemijo: biokemijski laboratorij; biokemijski priročnik / biokemijski procesi biokemični ♪
- bíokémik -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki ♪
- biónika -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko ♪
- bíren -rna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline ♪
- bírma -e ž (ȋ) rel. drugi od sedmih zakramentov katoliške cerkve: iti k birmi; biti pri birmi ∙ vezati, star. zavezati birmo biti za botra ♪
526 551 576 601 626 651 676 701 726 751 
