Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (6.501-6.525)



  1.      kurát  -a m () 1. vojaški duhovnik: med prvo svetovno vojno je bil kurat // navadno s prilastkom, v nekaterih deželah duhovnik, ki službuje v kaki ustanovi, zavodu: bolniški, jetniški kurat 2. rel. duhovnik, ki službuje na kuraciji: prišel je za kurata v oddaljeno vas
  2.      kúrba  -e ž () vulg. vlačuga, prostitutka: postala je kurba; imeli so jo za kurbo / kot psovka kurba stara
  3.      kúrija  -e ž (ú) 1. v stari Avstriji volilna skupina za državni ali deželni zbor, temelječa na družbenih razredih: veleposestniška kurija / volitve po kurijah 2. rel. rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj: preureditev kurije / (rimska) kurija ◊ zgod. kurija pri starih Rimljanih skupnost več gensov
  4.      kurír  -ja m (í) 1. kdor v podjetju, ustanovi ali med podjetji, ustanovami raznaša pošto, sporočila: vabila je prinesel kurir; kurir in telefonist / poslati vest po kurirju / razpisati delovno mesto kurirja // kdor prinaša kako novico ali sporočilo: pismo mu je izročil tajni kurir 2. vojak, ki skrbi za prenašanje vojaške pošte: kurir se je vrnil iz štaba brigade / kurir je predal zavitek med narodnoosvobodilnim bojem oborožen terenski delavec, ki prenaša poštne pošiljke / partizanski kurir
  5.      kuríti  in kúriti -im nedov. ( ú) 1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj // pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti; dobro, slabo kuriti / kuriti parne kotle; v kabinetu si kuri 2. ekspr. hujskati, ščuvati: kar naprej ga je kuril; kuril jih je proti vodstvu ● brezoseb., ekspr. kuri ga v čelo ima zelo vroče, razgreto čelo; pog., ekspr. kuril jo je proti domu tekel kúrjen -a -o: vsi prostori so kurjeni
  6.      kúrji  -a -e prid. () nanašajoč se na kure: kurje jajce, meso; kurje perje; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo / kurja obara / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; kurje prsi ozke, izbočene prsi; kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mraku; kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženomvulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh; ekspr. biti kurje pameti neinteligentenbot. kurja čreva, črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media
  7.      kúrnik  -a m () 1. zaprt prostor za kokoši: očistiti, postaviti kurnik; odprl je vrata kurnika // iz palic narejen zaboj zlasti za prevažanje perutnine: vzeti kokoši iz kurnika 2. slabš. tesen, zaprt prostor: stanuje v podstrešnem kurniku
  8.      kurúlski  -a -o prid. () navadno v zvezi kurulski stol, pri starih Rimjanih bogato okrašen uradni stol pomembnejših predstavnikov oblasti
  9.      kúrz  -a m () 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz // cena blaga na borzi; tečaj
  10.      kustódinja  -e ž (ọ̑) muzejska uslužbenka z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: izkopavanje je vodila kustodinja
  11.      kústos  -a m () muzejski uslužbenec z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: razstavo je pripravil kustos / biti imenovan za kustosa / galerijski, muzejski kustos
  12.      kùš  medm. () 1. klic psu lezi, miruj: kuš, tukaj ostani 2. nizko, klic človeku bodi tiho, molči: kuš, babe
  13.      kúter  -ja m (ū) navt. enojamborna jadrnica z glavnim jadrom, vršnim jadrom in več floki: v pristanišču je bil zasidran kuter / ribiški kuter
  14.      kútina  -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica
  15.      kúžek  -žka m () manjšalnica od kuža: kosmat kužek; drži se kakor polit kužek boječe, preplašeno
  16.      kúžen  -žna -o prid. (ú) 1. nalezljiv: kužna bolezen 2. ki lahko okuži: osamitev kužnega bolnika; ogiba se ga, kot bi bil kužen ◊ med. kužen infekcijski; kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem; um. kužno znamenje znamenje, postavljeno v spomin na kugo
  17.      kužílo  -a s (í) med., vet. kar povzroča okužbo: prenašalec kužila
  18.      kúžiti  -im nedov.) okuževati: s kašljanjem je kužil otroka / bolnik kuži zrak; pren., ekspr. nova misel je kužila evropski proletariat
  19.      kužljív  -a -o prid. ( í) med. ki lahko okuži: kužljiv bolnik / kužljive ošpice
  20.      kužnína  -e ž () med. kužna snov: laboratorijska preiskava kužnine / odstraniti kužnino in drugo nesnago
  21.      kúžnost  -i ž (ú) med. sposobnost za okužitev: v tem stadiju bolezni je kužnost največja; proučevati kužnost tifusa
  22.      kvadrátnica  -e ž () biol. koščica, ki povezuje čeljustni lok z lobanjo in je zlasti pri plazilcih z njo najbolj gibljivo povezana: gibljiva kvadratnica
  23.      kvadrírati  -am nedov. in dov. () mat. računati drugo potenco števila: kvadrirati enačbo
  24.      kvadrívij  -a m (í) v srednjem veku višja stopnja elementarne, začetne šole: v kvadriviju so se učenci seznanili z aritmetiko, geometrijo, astronomijo in glasbo // skupina predmetov, ki se poučuje na tej stopnji: pouk kvadrivija
  25.      kvalifikácija  -e ž (á) 1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja // publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev 2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / žarg. igrati naporne kvalifikacije

   6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA