Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo, Sierra Leone (6.096-6.120)
- koreográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koreografe ali koreografijo: koreografsko in režisersko delo; koreografsko oblikovanje / teksti bodo opremljeni s koreografskimi slikami in fotografijami koreográfsko prisl.: plesu koreografsko izdelati obliko ♪
- korepetícija -e ž (í) 1. muz. vaja s solisti, zborom, orkestrom kot priprava za nastop: pevske korepeticije 2. nekdaj ponavljanje učne snovi s kom: korepeticije in inštrukcije ♪
- korepetírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. muz. vaditi, pripravljati za nastop soliste, zbor, orkester: korepetira v operi / korepetirati balet 2. nekdaj ponavljati s kom učno snov: zasluži s tem, da korepetira ♪
- korepetítor -ja m (ȋ) 1. muz. kdor vadi, pripravlja za nastop soliste, zbor, orkester: dolgo je bil korepetitor pri baletu; zaposlen je kot korepetitor v operi 2. nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot inštruktor in korepetitor ♪
- korespondénca -e ž (ẹ̑) 1. vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje: ima, vodi obširno, redno korespondenco / poslovna, trgovska korespondenca / tečaji iz knjigovodstva in korespondence // pisma, dopisi: izšla je celotna Cankarjeva korespondenca 2. knjiž. zveza, povezava: iskal je korespondenco z družbeno bitjo; gre le za simbolično korespondenco med njima ♪
- korespondírati -am nedov. (ȋ) 1. vzdrževati medsebojne pismene stike; dopisovati si: prijatelj, s katerim je korespondiral, je umrl; redno korespondirata 2. publ. tvoriti zvezo, povezavo: zelena oaza bo spretno korespondirala med starim in novim delom mesta 3. knjiž. ujemati se, skladati se: četrti cikel pesmi korespondira s prvim / dramatika korespondira temu času ♪
- koréta stil. korêta -e ž (ẹ̑; ȇ) 1. pog. voz na dveh kolesih: vojaki so odpeljali ranjence na koreti // slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: prodaj že to koreto / stara koreta 2. nar. zahodno ročni voziček, ciza: naložiti krompir na koreto ♪
- koriánder -dra m (á) 1. bot. zdravilna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Coriandrum sativum: koriander že cvete 2. začimba, pripravljena iz semen te rastline: dodala je še malo popra in koriandra ♪
- koriándol -a m (ȃ) nav. mn. 1. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na maškaradi so si metali konfete in koriandole 2. nar. primorsko barvast papirček, navadno okrogel za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah; konfet: ves je bil posut s koriandoli ♪
- koribánt -a m (ā á) v grški mitologiji plešoči spremljevalec boginje Kibele: divji ples koribantov ♪
- koridór -ja in -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze: koridorji preko naše države so že preveč obremenjeni / zračni in kopenski koridorji med državami / ta rečna dolina je dober kopenski koridor; pren., knjiž. delali so si koridor skozi množico 2. knjiž. ozek, dolg prostor v stavbi, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore; hodnik: sprehajati se po koridorju; obokan, temen koridor / vrata na koridor ♪
- korigènd -ênda in -énda m (ȅ é, ẹ́) jur., nekdaj mladoletni prestopnik v poboljševalnem oddelku prisilne delavnice ♪
- korigírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu, popravljati: korigirati članek; korigira šolske naloge 2. tisk. označevati napake na krtačnem odtisu: staviti in korigirati 3. nav. ekspr. popravljati, spreminjati: avtor je korigiral svoje prejšnje mnenje; svoje pesmi je večkrat korigiral / lepo krojena obleka ji v marsičem korigira premočno postavo ◊ med. korigirati vid izboljšati vid z lečami ustrezne dioptrije korigíran -a -o: korigirana naloga ♦ fot. korigirani objektiv objektiv, izboljšan z uporabo raznih vrst stekla, brušenjem leč, s kombinacijami leč ♪
- koríst -a m (ȋ) star. zborovski pevec: solisti in koristi ♪
- korísten -tna -o prid., korístnejši (ȋ) 1. ki daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice: koristno delo / dati komu koristen nasvet, nauk / biti koristen za kaj 2. od katerega ima kdo določeno vrednoto: bili so koristni člani družbe; koristne živali / fant bo doma še najkoristnejši / koristen material ki se da uporabiti, izkoristiti ◊ grad. koristna obremenitev, teža obremenitev, teža, ki jo nosilni gradbeni element lahko nosi poleg stalne obremenitve, teže; žel. koristni kilometer vsak prepeljani kilometer koristne vožnje; koristni tovor tovor brez embalaže; koristna vožnja vožnja z natovorjenimi vozili korístno prisl.: koristno izrabiti čas / v povedni rabi bilo je zelo koristno, da je sodeloval z njimi ♪
- korístka -e ž (ȋ) star. zborovska pevka: operna koristka ♪
- korístnik -a m (ȋ) neustalj. uporabnik: koristnike cest so o tem pravočasno obvestili; koristniki družbenega premoženja; je koristnik stanovanja, stavbe / koristnikom bodo izplačali določeno vsoto // potrošnik, porabnik: blago so razdelili med koristnike; potrebe koristnikov se večajo ♪
- korítast -a -o prid. (í) podoben koritu: koritasto ležišče / koritasta oblika ♦ geogr. koritasta dolina dolina z zelo strmimi pobočji in širokim ravnim dnom; metal. koritasta peč ♪
- koríto -a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito ● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj ◊ alp. korito globoka vdolbina v skalovju,
nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene ♪
- kórm -a m (ọ̄) zool. iz matičnega osebka nastali osebki, ki so med seboj organsko povezani ♪
- kornét -a m (ẹ̑) 1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet 2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino 3. nekdaj najnižji oficir eskadrona: bil je kornet znanega polka 4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet ♪
- kórpus -a m (ọ̑) 1. vojaška enota iz divizij in posebnih enot: formirati korpus; poveljnik korpusa / ekspedicijski korpus 2. publ., navadno s prilastkom skupina, zbor: nastopili so najboljši korpusi; baletni, godalni korpus / diplomatski korpus diplomatski zbor; korpus miru zlasti v ameriškem okolju organizacija iz prostovoljcev, ki skrbi zlasti za gospodarski razvoj in pomoč nerazvitim deželam 3. knjiž., redko zbirka: korpus srednjeveških fresk ● ekspr. ta ženska je pa korpus je zelo debela ♪
- korumpíranost -i ž (ȋ) nav. slabš. lastnost, značilnost korumpiranega: boriti se proti zlaganosti in korumpiranosti družbe ♪
- korumpírati -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. (moralno) izprijati, kvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je korumpirala; uradništvo se je vse bolj korumpiralo korumpíran -a -o: korumpirani vladajoči razredi; kritika je bila že tako dovolj korumpirana ♪
- korupcioníst -a m (ȋ) nav. slabš. kdor je izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: boj proti korupcionistom; bil je korupcionist in izdajalec ♪
5.971 5.996 6.021 6.046 6.071 6.096 6.121 6.146 6.171 6.196