Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (5.851-5.875)


  1.      komédija  -e ž (ẹ́) 1. gledališka igra vesele, šaljive vsebine: pisal je drame in komedije; antična, sodobna komedija; lahkotna komedija / igrati, nastopati v komediji / bulvarska komedija; komedija v treh dejanjih ♦ lit. karakterna komedija // uprizoritev take igre: gledati komedijo / dobro obiskana komedija / v kinu predvajajo ameriško barvno komedijo 2. ekspr. zabavno, smešno dogajanje: take komedije pa še ne pomnim / v tej hiši je vedno komedija je vedno veselo, zabavno 3. nav. mn., ekspr. neprijetnosti, težave: s teboj so zmeraj komedije; boji se, da jim ne bi povzročil kakšnih komedij / ne delaj komedij zaradi take malenkosti ● ekspr. z menoj že ne bodo zganjali komedije se norčevali iz mene; ekspr. on opravi take reči brez komedij brez težav, zapletov, zlasti nepotrebnih; ekspr. dovolj je te komedije, izginita čimprej izraža zahtevo po prenehanju določene aktivnosti, zlasti neprijetne ♪
  2.      komedijántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na komedijante: ima komedijantski glas / komedijantska zabava / komedijantska pobožnost / to je sad bogate komedijantske tradicije / komedijantski voz ♪
  3.      komemoratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komemoracijo: komemorativna proslava, seja / komemorativno zborovanje bivših partizanov ♪
  4.      komerciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola 2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla 3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna // redko donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem ◊ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti komerciálno prisl.: komercialno pomembni izdelki; komercialno postavljena merila; ekspr. komercialno smehljajoč se obraz; sam.: pog. največ zaslug za uspeh ima komercialni komercialni direktor, referent ♪
  5.      komercialízem  -zma m (ȋ) publ. trgovska, trgovinska načela, odnosi, zlasti v negospodarskih dejavnostih: boj proti komercializmu v športu / v kulturo je vdrl komercializem ♪
  6.      komercializírati  -am nedov. in dov. (ȋ) publ. uvajati trgovska, trgovinska načela v kaj: komercializirati turistično dejavnost, gostinstvo; podjetja se vse bolj komercializirajo / komercializirati kulturo, šport komercializíran -a -o: živeti sredi komercializiranega sveta ♪
  7.      komfórten  -tna -o prid., komfórtnejši (ọ̑) nav. ekspr. opremljen tako, da omogoča udobno bivanje: komfortno stanovanje / gradnja manj komfortnih hotelov komfórtno prisl.: oddaja komfortno opremljeno sobo ♪
  8.      komícije  -cij ž mn. (í ȋ) pri starih Rimljanih skupščina, zbor državljanov, vojakov ♪
  9.      kómik  -a m (ọ́) 1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: v prvi točki bo nastopil znan komik; televizijski komik / ekspr. vse življenje je bil velik komik 2. igralec, ki igra komične vloge: gledališče je dobilo dobrega komika; komik in traged ♪
  10.      komilitón  -a m (ọ̑) knjiž., redko sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen ♪
  11.      kominformízem  -zma m (ȋ) polit. ideologija, politika informbiroja: boj proti kominformizmu ♪
  12.      komisár  -ja m (á) 1. v nekaterih državah višji uslužbenec za opravljanje posebnih nalog, ki ga navadno imenuje vlada: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce ♦ jur. civilni ali visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona ♪
  13.      komisariát  -a m (ȃ) v nekaterih državah urad komisarja: iti na komisariat / zglasiti se mora na policijskem komisariatu; komisariat za preskrbo / ljudski komisariat v Sovjetski zvezi, do 1946 najvišji organ državne uprave ♪
  14.      komisíja  -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi za opravljanje posebnih nalog, izvoljena ali imenovana navadno za določen čas: komisija se sestane, zaseda; izvoliti, sestaviti komisijo / predlagali so ga v nadzorno komisijo / izpit opravlja pred komisijo; stalne in občasne komisije / publ. kongres dela v komisijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki / ocenjevalna, preiskovalna komisija; volilna komisija ki ji je poverjena skrb za organizacijo in pravilno izvedbo volitev; terminološka komisija; komisija za delovna razmerja; komisija za telesno kulturo ∙ pog. bolnik mora na komisijo na komisijski pregled; pog. sosed mu grozi s komisijo s komisijskim ogledom 2. ekon. komisijski posli: imeti dobiček od komisije 3. pog. komisijska trgovina: kolo je kupil v komisiji ♪
  15.      komisíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komisijo: komisijski ogled; komisijska ocena / komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo; komisijska prodaja / komisijsko blago / komisijska trgovina ◊ les. komisijski les po posebnem naročilu žagan, tesan les komisíjsko prisl.: komisijsko pregledati, ugotoviti ♪
  16.      komít  -a m (ȋ) zgod., pred balkanskimi vojnami pripadnik prostovoljne bolgarske, grške, makedonske ali albanske vojaške organizacije, ki se bojuje proti okupacijskim oblastem: napadi komitov / srbski komiti četaši, četniki // po prvi svetovni vojni pripadnik ilegalne bolgarske, grške, makedonske ali albanske politično-vojaške organizacije, ki pomaga tujim silam in se bojuje proti domačim oblastem ♪
  17.      komité  -ja m (ẹ̑) 1. vodilni organ stranke, zlasti komunističnih partij: izvoliti komite; sestanek, sklepi komiteja; tovarniški komite in sindikat / sekretar občinskega komiteja / centralni komite / iti na komite na sedež tega organa 2. skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog; odbor: sestaviti komite; regionalni komiteji; zasedanje komiteja / olimpijski komite / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije ♪
  18.      komód  prid. neskl. (ọ̑) pog. 1. neprizadeven, len: to je izredno komod človek / ljudje so vsak dan bolj komod ∙ pog., nav. iron. čez komod ga ni največ je vredno lagodno, udobno življenje 2. udoben, prijeten: imaš pa res komod fotelje; ta plašč je zelo komod komód prisl. zelo lahko, z lahkoto: to bom pa komod naredil; komod pride v eni uri ♪
  19.      komoditéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. komodnost: preganja komoditeto in lenobo / zavladala je vsesplošna komoditeta ♪
  20.      komólčar  -ja [u̯č] m (ọ̑) slabš. kdor se brezobzirno bori, si prizadeva za hitro uveljavitev, uspeh: to so sami ciniki in komolčarji / postal je komolčar ♪
  21.      komólčarstvo  -a [u̯č] s (ọ̑) slabš. lastnost, značilnost komolčarskega človeka: očitali so mu komolčarstvo in ambicioznost / boj proti komolčarstvu ♪
  22.      komólec  -lca [u̯c] m (ọ̑) 1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci ∙ ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati ♦ vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi // pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu 2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce ♪
  23.      kómora  -e ž (ọ̑) 1. dobro zaprt prostor, navadno manjši: komora za raziskovanje; vodo izparivajo v posebnih komorah z znižanim tlakom / zdravnik je operiral v majhni komori / plinska komora plinska celica; sušilna komora za sušenje lesa, rud, perila // teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje komore / prah se izloča v prašnih komorah; mešalna komora prostor v strojni napravi, v katerem se mešata dva ali več plinov; zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin 2. žarg., voj. pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj; vod za oskrbo: komora je ostala v vasi; brigadna komora / premestili so ga v komoro ◊ navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; zgod. dvorna komora v stari Avstriji najvišji urad za državno finančno gospodarstvo ♪
  24.      komoráš  -a m (á) žarg., voj. vojak, ki je dodeljen k vodu za oskrbo: komoraši so vozili krompir v skladišča / sprejeli so ga h komorašem ♪
  25.      kómoren  -rna -o prid. (ọ̑) lit., muz. ki se izvaja, predvaja a) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba; komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton // ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče ◊ fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove kómorno prisl.: komorno zasnovan spored ♪

   5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA