Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (5.471-5.495)


  1.      katarálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na katar: kataralni pojavi, znaki / kataralno obolenje dihalnih organov / kronično kataralno vnetje ♪
  2.      katárza  -e ž (ȃ) knjiž. moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev, (moralno) očiščenje: doseči katarzo s trpljenjem; smrt moža povzroči njeno katarzo; njegovi spomini so obračun s samim seboj in njegova katarza / čustvena, duhovna, moralna katarza ♦ filoz. katarza po Aristotelu moralna sprostitev ob umetniškem delu, zlasti ob tragediji in glasbi ♪
  3.      katastrófa  -e ž (ọ̑) 1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa razdejanje, uničenje, ki bi ga povzročila uporaba atomskih bomb; vesoljske katastrofe dogodki, ki povzročijo velike spremembe v vesolju / naravna katastrofa 2. nav. ekspr. zelo hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, nesreča: katastrofe so ga utrdile; doživljati same katastrofe; vojna in druge katastrofe / kakšen popravni izpit še ni taka katastrofa / publ. aprilska katastrofa kapitulacija stare Jugoslavije ob fašističnenn napadu 3. nav. ekspr. uničenje, propad: katastrofa se bliža, prihaja; izdajalci so pehali državo v katastrofo; podjetje je pred katastrofo; naselitev krapa v teh vodah je povzročila ribjo katastrofo; katastrofa družine / napovedovati politično, socialno katastrofo prevrat // ekspr. prenehanje življenja, smrt: zdravnik se boji, da bo nastopila katastrofa; zdravila so preprečila katastrofo ◊ geol. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju; lit. razplet s tragičnim koncem ♪
  4.      katatoníja  -e ž (ȋ) med. skupek psihomotornih bolezenskih znamenj: pojav katatonije pri shizofreniji ♪
  5.      kátedra  -e ž (ȃ) 1. učno-znanstvena enota oddelka univerze, stolica: razpisati mesto asistenta pri katedri za splošno kemijo; katedra za slovenski jezik; predstojnik katedre / žarg. sestanek katedre učiteljskega zbora te enote // učiteljsko mesto na taki enoti: dali, poverili so mu katedro za matematiko 2. redko govorniški oder, tribuna: slišati žaljive besede s katedre ♪
  6.      kategóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ne dopušča pomislekov, dvomov; odločen, neomahljiv: kategorične izjave, trditve; kategorične zahteve / bil je kategoričen v boju za pravice dosleden / na ta vprašanja je dal predsednik zelo kategoričen odgovor // nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ ◊ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati; kategorična sodba sodba, v kateri je odnos med povedkom in osebkom izražen v nepogojni obliki; jur. kategorična pravna norma kategórično prisl.: kategorično odkloniti izvršitev ukaza ♪
  7.      katehét  -a m (ẹ̑) rel. kdor poučuje verouk, zlasti duhovnik, veroučitelj: zborovanje katehetov / dobiti mladega duhovnika za kateheta ♪
  8.      katéri 1 -a -o zaim. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kateri ključ je pravi? katero obleko boš oblekla? na katere pomanjkljivosti namiguješ? za nabavo katerih strojev se zanima tovarna? / ekspr. »mi smo to sklenili.« »Kateri mi?« / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila: katera ostane na domu? kateri od vas so se udeležili sestanka? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: vprašanje je, kateri bolje plava; pazi, do katere meje smeš / raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka // izraža vprašanje po mestu v zapovrstju: katerega (dne) smo danes? kateri si prišel na cilj? 2. navadno v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste: včasih kateri zamudi; dobile so, kar je katera zaslužila; ekspr. rešil je svojo in še katerega družino; če vas katerega izberejo, naj kar sprejme ● navihana je kot le katera zelo; ekspr. potrkal sem na peta ali katera že vrata na veliko vrat; prim. malokateri, redkokateri ♪
  9.      katéri 2 -a -o zaim. (ẹ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v predložni rabi: to je čas, o katerem govorimo; žena, do katere je imela zaupanje; volilna enota, v kateri kandidira / neprav. razpisano je delovno mesto, za katerega je potrebna visoka izobrazba za katero b) pri izogibanju dvoumosti: mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru; to je tisti, kateremu je vse zaupal / raba peša on je mož, kateremu se sme verjeti ki se mu sme; zastar. odšel je na kongres, kateri obravnava ta vprašanja ki // raba peša za uvajanje stavka, ki na splošno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: katere hočete na izlet, se prijavite; katera vzame pijanca, je neumna tista, ki; vsaka, ki / katere čevlje obuje, vsaki ga ožulijo 2. v rodilniku za izražanje pripadnosti, lastnine: odbor, katerega naloge so znane; ljudstvo, v katerega imenu nastopate; publ. predpisi, na podlagi katerih se določa dohodnina 3. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: odštel mu je deset tisočakov, od katerih je dva pridržal; prodajalka mu je dala vrečico, v katero je stresel sladkorčke (in) vanjo je stresel; publ. motovilec je prineslo na trg nekaj kmetic, katere so ga hitro prodale te so ga hitro prodale ● zastar. ta stil vlada do Michelangela, kateri mojster pomeni začetek nove dobe (in) ta mojster; napake najdeš na katerem si že bodi človeku kateremkoli, kateremsibodi; prim. katerikoli, katerisibodi ♪
  10.      katérisibódi  -a- -o- in katéri -a -o si bódi zaim. (ẹ̑-ọ́) katerikoli: zapojte katerosibodi slovensko pesem ♪
  11.      kateterizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. uvajati kateter v telesno votlino, v izvodilo, v organ: kateterizirati sečnik, srce / kateterizirati bolnika // odvajati, dovajati tekočino s katetrom: kateterizirati seč ♪
  12.      katún  -a m (ȗ) tekst. tanka, navadno potiskana bombažna tkanina: bel, vzorčast katun; obleka iz katuna ♪
  13.      kavalír  -ja m (í) 1. moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: je velik kavalir; ravnal je kot pravi kavalir / bodi kavalir in odstopi svoj prostor // nav. ekspr. oboževalec, spremljevalec ženske, zlasti na družabni prireditvi: na ples je šla brez kavalirja / ima že drugega kavalirja / ti bom jaz za kavalirja 2. zastar. plemič, vitez: srednjeveški kavalirji ♪
  14.      kavalírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kavalirje: kavalirski poklon; kavalirsko vedenje / oddolžil se jim je za njihovo kavalirsko dejanje / do žensk je zelo kavalirski / ekspr. dal je kavalirsko besedo / kavalirska čast kavalírsko prisl.: sobo je kavalirsko odstopil; z njim so ravnali kavalirsko ♪
  15.      kavalírstvo  -a s (ȋ) lastnosti ali ravnanje kavalirjev: moral se bo učiti kavalirstva / tega ne dela iz kavalirstva ♪
  16.      kávboj  -a m (ȃ) v ameriškem okolju pastir na konju: skupina kavbojev / služil je za kavboja // tak pastir kot junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu: kavboj in šerif / otroci se igrajo indijance in kavboje ♪
  17.      kávbojka  -e ž (ȃ) film iz življenja kavbojev: gledati, predvajati kavbojko / slabš. film je povprečna kavbojka / bere kavbojke kavbojske povesti, romane ♪
  18.      kávbojke  -bojk ž mn. (ȃ) pog. kavbojske hlače: oblekel je stare kavbojke; tesne, obrabljene kavbojke ♪
  19.      kávbojski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kavboje: kavbojsko življenje / rad ima kavbojske filme; kavbojski romani / kavbojski klobuk klobuk s širokimi, ob straneh precej zavihanimi krajevci; kavbojske hlače dolge, navadno modre hlače iz bombažnega blaga ♪
  20.      kávcija  -e ž (á) 1. vsota, ki se da za zagotovitev vračila, varščina: dati, plačati kavcijo za pribor; povečati kavcijo / položiti kavcijo za posojilo // redko odškodnina (za obrabo): moral je plačati visoko kavcijo 2. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo začasno izpusti na prostost: zanj je bila dana kavcija 3. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo sme poročiti ♪
  21.      kávčukovec  -vca m (ȃ) tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže kavčukovcev ♦ bot. brazilski kavčukovec ki daje največ kavčuka, Hevea brasiliensis ♪
  22.      kávelj  -vlja m (á) priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za a) obešanje česa: zabiti kavelj v steno; sneti hlače s kavlja; meso je obesil na kavelj; železni kavlji b) prijemanje, vlečenje: hlod je premaknil s kavljem / čolnarski kavelj; nosilni kavelj pri dvigalu, žerjavu; prijemalni kavelj c) pritrjevanje, pričvrščanje: lestev je oprl s kavlji na polico / kretnice so pritrjene s kavlji ◊ med. kavelj priprava za pričvrščanje robov rane; žel. kavelj priprava za uravnavanje ognja v peči lokomotive; vlečni kavelj za vlečenje in spajanje posameznih vagonov ♪
  23.      kavkáški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Kavkaz: kavkaški narodi / kavkaški tobak ♦ bot. kavkaška jelka visoko parkovno drevo, po izvoru s Kavkaza, Abies nordmanniana; zool. kavkaška čebela čebela sive barve, Apis mellifera caucasica ♪
  24.      kávra  -e ž (ȃ) nar. dolenjsko rumena koleraba: za kosilo bo spet kavra ♪
  25.      kavtéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. previdnostni ukrep: kavtela zoper zlorabo ♪

   5.346 5.371 5.396 5.421 5.446 5.471 5.496 5.521 5.546 5.571  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA