Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (471-495)


  1.      banderiljêro  tudi banderilêro -a m (ȇ) zlasti v španskem okolju bikoborec, oborožen z banderiljo ♪
  2.      bandêro  -a s (é) cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli: bandera vihrajo; fantje so nosili rdeče farno bandero; procesija z banderi // star. zastava: bandero tolminskega grofa ● ekspr. ta razred nosi bandero v enojkah ima največ enojk med vsemi razredi ♪
  3.      bandít  -a m (ȋ) ekspr. oborožen tat, razbojnik: ujeli so nevarnega bandita / kot psovka nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja za partizane Za Nemce smo bili le še »banditi«, zato tudi našim ranjencem niso prizanašali (H. Bratož) ♪
  4.      banditízem  -zma m (ȋ) pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo: široko razpredeno omrežje banditizma / to ni več huliganstvo, to je banditizem / velemestna mladina je že okužena z banditizmom ♪
  5.      bángar  -ja m (á) nar. osrednje podboj: odprl je vrata in se naslonil na bangar ♪
  6.      Bángov  -a -o prid. (ȃ) med., vet., v zvezi Bangova bolezen bruceloza ♪
  7.      bánja  -e ž (á) velika posoda za kopanje; kopalna kad: natočiti toplo vodo v banjo; emajlirana banja; kopalna, sedežna banja ♦ arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo ♪
  8.      banjánovec  -vca m (ȃ) bot. epifit, ki raste v vzhodni Indiji in ima drevesnim deblom podobne nadomestne korenine, Ficus bengalensis: mogočni banjanovci ♪
  9.      bánjast  -a -o prid. (á) podoben banji: krompir so prevažali v velikih banjastih koših ♦ arhit. banjasti obok bánjasto prisl.: banjasto obokana cerkev ♪
  10.      bántam  -a m (ȃ) šport. lažja kategorija težkoatletov: v bantamu sta boksarja pokazala odličen slog; neskl. pril.: bantam kategorija ♪
  11.      baobáb  -a m (ȃ) bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom; kruhovec: mogočen baobab ♪
  12.      bár 3 -a m (ȃ) bot. kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica: papiga obira bar; nekdaj so bar uporabljali podobno kot proseno kašo ♪
  13.      barába  -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela ♪
  14.      barabón  -a m (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon! ♪
  15.      baráka  -e ž (ȃ) zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake; stanovati v baraki; lesena baraka; taboriščne barake; barake za vojaštvo ♪
  16.      barantáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke ♪
  17.      barbár  -a m (ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar ♪
  18.      barbarízem  -zma m (ȋ) 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov ♪
  19.      bárbica  -e ž (ȃ) bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea ♪
  20.      barbón  -a m (ọ̑) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač ♪
  21.      barét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret ♪
  22.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat ♪
  23.      bariêra  -e ž (ȇ) 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere ♪
  24.      barikáda  -e ž (ȃ) nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade; boriti se na barikadah ∙ knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju ♪
  25.      barikáden  -dna -o (ȃ) pridevnik od barikada: barikadni boji ♪

   346 371 396 421 446 471 496 521 546 571  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA