Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (4.376-4.400)



  1.      inkáso  -a m () 1. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček: inkaso predstave so namenili za dobrodelne namene; z inkasom so vsi stroški poravnani; pobotnice za inkaso // prejem tega denarja: enkraten inkaso; poverjenik za inkaso 2. fin. plačilo trgovskih in finančnih listin: skrbeti za inkaso / poslati menico v inkaso; neskl. pril.: inkaso posli
  2.      inklinácija  -e ž (á) 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo
  3.      inkluzíja  in inklúzija -e ž (; ú) mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje: zapisati znak za inkluzijo
  4.      ìnkoherénca  -e ž (-ẹ̑) knjiž., redko medsebojna nepovezanost, neodvisnost: inkoherenca njegovih misli se kaže v nasprotujočem si pojasnjevanju enakih pojavov
  5.      ìnkoherénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž., redko medsebojno nepovezan, neodvisen: zvočni učinek skladbe je razdrobljen na več inkoherentnih odlomkov
  6.      ìnkomenzurabílen  -lna -o prid. (-) knjiž., redko ki se ne da meriti, izmeriti; nemerljiv, neizmerljiv: ta pojav je inkomenzurabilen // ki se ne da primerjati; neprimerljiv: to sta inkomenzurabilna simbola
  7.      ìnkomenzurabílnost  -i ž (-) knjiž., redko nemerljivost, neizmerljivost: inkomenzurabilnost misli, mišljenja / inkomenzurabilnost teh dveh simbolov
  8.      inkrustácija  -e ž (á) 1. obrt. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti: dragocena inkrustacija; omarica z inkrustacijami // um. obloga iz boljšega materiala, zlasti kamnitega: oltarji, stene z marmorno inkrustacijo 2. knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo, oskorjava: zaradi slabega izpiranja pride do inkrustacije tkanine / inkrustacija v cevovodih ◊ bot. izločanje apnenca v obliki belih luskic na robu lista; geol. rudninska prevleka na kamninah, organizmih
  9.      inkrustírati  -am nedov. in dov. () 1. obrt. vstavljati, vlagati kamen, biserovino, slonovo kost: vaze so inkrustirali z diamanti // um. oblagati z boljšim materialom, zlasti kamnitim: stene so inkrustirali z marmorjem 2. knjiž. obdajati s prevleko, skorjo: apnenec inkrustira stene cevovodov; mah ob slapu se inkrustira ♦ med. rana se že inkrustira na njej se dela krasta inkrustíran -a -o: inkrustirana fasada
  10.      inkubácija  -e ž (á) 1. med. čas od okužbe do izbruha bolezni: inkubacija je, traja od deset do štirinajst dni / v inkubaciji sprejete bolnike so takoj izolirali 2. pri starih Grkih in Rimljanih ležanje in izzvano spanje bolnikov v templju v pričakovanju božje pomoči za ozdravljenje: bolniki so darovali bogovom pred inkubacijo ali po njej
  11.      inkubacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na inkubacijo: inkubacijsko stanje / inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni
  12.      inkubátor  -ja m () 1. med. naprava s stalno toploto in vlago za vzrejo nedonošenih otrok: dvojčka so dali v inkubator 2. agr. naprava za valjenje z umetnim ogrevanjem, valilnik: v inkubatorju izvaljeni piščanci ◊ biol. naprava za gojenje mikrobov in tkivnih kultur
  13.      inkvizicíjski  tudi inkvizícijski -a -o prid. (; í) nanašajoč se na inkvizicijo: inkvizicijski zbor / inkvizicijsko sodišče / to so inkvizicijske metode ♦ jur. inkvizicijsko načelo načelo, po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti
  14.      ínlet  -a m () zelo gosta bombažna tkanina za blazine in pernice: moder, rožnat inlet
  15.      inokulácija  -e ž (á) glagolnik od inokulirati: izvesti inokulacijo bolezenskih mikrobov na poskusnih živalih / inokulacija proti kozam cepljenje
  16.      inokulírati  -am dov. in nedov. () med. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo; vcepiti: inokulirati bolezenske mikrobe / inokulirati cepivo
  17.      inovácija  -e ž (á) knjiž. nov pojav, novost: odklanjati, sprejemati inovacije; avtorjeve formalne, stilne inovacije / drama predstavlja revolucionarno inovacijo repertoarja spremembo, prenovitev
  18.      inovatíven  -vna -o prid. () knjiž. nanašajoč se na (bistveno) izboljšanje, izpopolnitev, uvedbo česa novega: inovativna dejavnost / inovativni strokovnjaki
  19.      inovátor  -ja m () 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: nagrajevanje inovatorjev; inovatorji in iznajditelji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: literarni inovator
  20.      insékt  -a m (ẹ̑) knjiž. žuželka, mrčes: strokovnjaki menijo, da prenaša to bolezen kak insekt; nevarni insekti; piki insektov
  21.      insektárij  -a m (á) zaboj, posoda za gojenje žuželk, mrčesa: gosenica, metulj v insektariju; akvarij in insektarij
  22.      inserát  -a m () objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku; oglas: dati inserat v časopis; naročniki inseratov; inserati in reklame // krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglas: dala je inserat, da išče službo, proda otroški voziček / v inseratih je brala, da iščejo korespondentko v rubriki s takimi objavami
  23.      inspirácija  -e ž (á) 1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom 2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija
  24.      inspirátor  -ja m () kdor da inspiracijo, navdihovalec: inspirator umetniškega dela / inspiratorji in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki
  25.      inspirírati  -am dov. in nedov. () dati inspiracijo, navdihniti: pisatelja so inspirirale ideje francoske revolucije; slikarja inspirira včasih lep predmet, včasih narava; avtor se je inspiriral ob osvobodilnem boju / pesem je inspiriral dogodek iz vojne / predsednikove obiske je inspirirala želja po miru in sodelovanju dala pobudo zanje inspiríran -a -o: film je inspiriran z medvojno tragedijo v Kragujevcu; novo gibanje je bilo inspirirano od zunaj

   4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA