Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (4.076-4.100)


  1.      hladnôča  -e ž (ó) knjiž. hlad, hladnost: zaradi hladnoče se je večkrat prebudil; v kleti je bila prijetna hladnoča / hladnoča slabo prekrvljenega uda ♪
  2.      hladnôta  -e ž (ó) redko hlad, hladnost: tem zdravilom hladnota ne škoduje / hladnota njunih medsebojnih odnosov ♪
  3.      hlamudráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. mahedrati, opletati: preširoka obleka je hlamudrala na njem; hlače so pri hoji hlamudrale // redko nerodno, majaje se hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik je hlamudral po sobi ♪
  4.      hlápčevski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hlapce: hlapčevska soba / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini / držati jih je hotel v hlapčevski podrejenosti / hlapčevski človek, značaj; hlapčevska miselnost hlápčevsko prisl.: hlapčevsko ponižen ♪
  5.      hlapčón  -a m (ọ̑) slabš. hlapec: moja hči ne bo vzela hlapčona, se je jezil ♪
  6.      hlápec  -pca m (ȃ) 1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imajo hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake // ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej 2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar); hlapec okupatorja, režima 3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem ♪
  7.      hlapéti  -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda hlapi; eter zelo hitro hlapi; pren., publ. občutiti razpoloženje, ki hlapi iz umetnine // ekspr. izginjati, manjšati se: njena ljubezen je vse bolj hlapela hlapèč -éča -e: hlapeča tekočina ♪
  8.      hlastánje  -a s (ȃ) glagolnik od hlastati: dražili so zvezano zver in se smejali njenemu hlastanju / iz svinjaka se je slišalo glasno hlastanje svinj / hlastanje po bogastvu, za uspehom / hlastanje po prijateljstvu, življenju ♪
  9.      hlástnost  -i ž (á) lastnost, značilnost hlastnega: hlastnost gibov / delal je z vročično hlastnostjo; s pravo otroško hlastnostjo se je lotil jedi / hlastnost pri branju ♪
  10.      hlébčar  -ja m (ẹ̑) nar. ploščato, rdeče zimsko jabolko; pogačar: največ je prodal bobovcev in hlebčarjev ♪
  11.      hlébčast  -a -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. podoben hlebcu: otroci so pekli hlebčaste potičke / hlebčasto hribovje ♪
  12.      hlébec  -bca m (ẹ̑) 1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce; prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha // kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci ♪
  13.      hlepênje  -a s (é) glagolnik od hlepeti: bolestno hlepenje po denarju / hlepenje po lepoti ♪
  14.      hlepéti  -ím nedov. (ẹ́ í) čutiti, imeti strastno željo, pohlep po čem: hlepeti po bogastvu, po slavi; hlepeti po mamilih; hlepeti za priznanjem / hlepi po krvi, po maščevanju / pesn. Kam hlepijo ti misli brez pokoja (O. Župančič) hlepèč -éča -e: po zabavah hlepeča družba; prisl.: otrok je hlepeče ogledoval igračo ♪
  15.      hlévar  in hlevár -ja m (ẹ̑; á) hlapec, delavec, ki opravlja hlevska dela: hlevar je že navsezgodaj zapregel konje; kmetijski kombinat sprejme v službo hlevarja; vojno je preživel kot štabni hlevar ♪
  16.      hlevarína  -e ž (ȋ) plačilo za uporabo hleva: plačati hlevarino ♪
  17.      hlímba  -e ž (ȋ) knjiž. hlinjenje, hinavščina: razgalil je njegovo hlimbo / navadil se je hlimbe ♪
  18.      hlíniti  -im nedov. (í ȋ) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se hlíniti se kazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; zna se hliniti / ni tako dober, kot se hlini; v obraz se hlini, za hrbtom pa opravlja hlinèč -éča -e: ležal je s priprtimi očmi, hlineč spanje hlínjen -a -o: hlinjena ganjenost ♪
  19.      hm  [hǝ̀m in hm̀] medm. (ǝ̏; m̏) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad? // izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil ♪
  20.      hmkati  -am [hǝ̀m-] nedov. (ǝ̏) ekspr. s hm izražati obotavljanje, pomislek, dvom: mož je hmkal, nabiral čelo in skomigal z rameni ♪
  21.      hmkniti  -em [hǝ̀m-] dov. (ǝ̀ ǝ̏) ekspr. s hm izraziti obotavljanje, pomislek, dvom: ni vedel, kaj bi odgovoril, samo hmknil je ♪
  22.      hnótav  -a -o prid. (ọ́) nar. obotavljiv, neodločen: Johan je bil počasen, hnotav (F. Bevk) ♪
  23.      hobôten  -tna -o prid. (ó) zastar. bujen, bohoten: hobotna praprot ♪
  24.      hobótnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu ♪
  25.      hôdec  in hódec -dca m (ó; ọ̑) 1. navadno s prilastkom kdor je sposoben hitro, vztrajno hoditi: boljši hodci lahko prehodijo to pot v dveh urah; nisem verjel, da si tak hodec 2. knjiž. kdor hodi: otrok, ki je prej samo kobacal, postane v tej starosti hodec ◊ šport. športnik, ki goji hojo ♪

   3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA