Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (3.926-3.950)



  1.      hájkati  -am nedov. () med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih
  2.      hákenkrojc  -a [kǝn] m (á) pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce
  3.      hálf  -a m () žarg., šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half
  4.      hálja  -e ž (á) plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
  5.      háljica  -e ž (á) manjšalnica od halja: deklice v haljicah ◊ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
  6.      haló 1 -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev
  7.      halofít  -a m () nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč
  8.      halogén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor
  9.      halogénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
  10.      halucinírati  -am nedov. () psiht. imeti, doživljati halucinacije: bolnik halucinira
  11.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides
  12.      hàm  medm. () otr. izraža nagel prijem z usti: zine in — ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel
  13.      handicapírati  tudi hendikepírati -am [hendikep-] dov. in nedov. () publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: bolezen ga je handicapirala; vsakega sobesednika že vnaprej handicapira z oznako »birokrat«
  14.      hándžar  -ja m () v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom
  15.      harambáša  -e tudi -a m () pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj hajduški poglavar: slavni harambaša 2. slabš. vodja cestnih roparjev, razbojnikov: pogon za harambašo
  16.      hárita  -e ž () v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline
  17.      harmónikarski  -a -o (ọ́) pridevnik od harmonikar: harmonikarski zbor
  18.      harmonizírati  -am dov. in nedov. () 1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve 2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve harmonizíran -a -o: pesem, harmonizirana za moški zbor
  19.      harmónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni 2. redko harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil harmónsko prisl.: skladba je harmonsko bogata in sveža
  20.      harpúna  -e ž () 1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune ♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj 2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
  21.      harpunírati  -am dov. in nedov. () zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo harpuníran -a -o: harpunirana riba
  22.      harúspeks  -a m () pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji
  23.      hásniti  -em stil. -im nedov.) raba peša koristiti, pomagati: takšno govorjenje nam nič ne hasne; zdravila so hasnila; prostost jim je bolj škodovala kot hasnila / denar mu ni hasnil
  24.      hausse  [ós] ž neskl. (ọ̑) ekon. dviganje cen, tečajev na borzi
  25.      havána  -e ž () cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega: kadil je samo havane; neskl. pril.: škatla havana cigar

   3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA