Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (3.351-3.375)


  1.      fungicíd  -a m (ȋ) agr. kemično sredstvo zoper rastlinske glivične bolezni: uporaba herbicidov in fungicidov v poljedelstvu ♪
  2.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
  3.      fúrija  -e ž (ú) 1. nav. mn., v rimski mitologiji boginja maščevanja: erinije in furije; bežal je, kot bi ga furije preganjale; divjala je kakor furija 2. pog., ekspr. vihrav, razburljiv človek: nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo; takšna furija kot ti ni za k živini 3. pog., ekspr. naglica, razburjenje: s furijo ne boš pri tem nič opravil ♪
  4.      fúrijast  -a -o prid. (ú) ekspr. vihrav, neučakan, nagel: furijast človek; ne bodi tako furijasta / furijasto obnašanje fúrijasto prisl.: furijasto spraševati ♪
  5.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen ♪
  6.      ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on ♪
  7.      ga  členek za krepitev prislovne ali medmetne zveze: sam bog si ga vedi kje; vrag ga vedi; star.: gorje si ga mu; gorje se ga babnici, če jo zalotimo; bog ga bodi zahvaljen; prim. bogsigavedi, vragsigavedi ipd. ♪
  8.      gabarít  -a m (ȋ) urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi ♪
  9.      gáber  -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa ♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis ♪
  10.      gábez  -a m (ȃ) bot. dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum: gomoljasti gabez ♪
  11.      gábrnat  -a -o prid. (ȃ) redko hrapav, raskav: gabrnata bombaževina ♪
  12.      gábrovec  -vca m (á) bot. nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia ♪
  13.      gádnjak  -a m (ȃ) bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa ♪
  14.      gádovec  -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca ♪
  15.      gága  -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov ♪
  16.      gágati  -am nedov. (ā) 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih // zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile ♪
  17.      gágniti  -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila // oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti 2. nizko umreti: do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje ♪
  18.      gáj  -a m (ā) redek, negovan gozd: brezov, hrastov gaj; mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji // pesn. gozd: senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj ♪
  19.      gájba  -e ž (ȃ) 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču ♪
  20.      gajéta  -e ž (ẹ̑) navt. večji dalmatinski ribiški čoln z enim jamborom ♪
  21.      gájica  -e ž (ȃ) črkopis, ki se rabi pri Hrvatih in Slovencih: bohoričico je spodrinila gajica; pisati v gajici ♪
  22.      galéb  -a m (ẹ̑) vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi: ladjo je spremljala jata galebov ♪
  23.      galenízem  -zma m (ȋ) med. nauk starorimskega zdravnika Galena o vplivu telesnih sokov na nastanek bolezni ♪
  24.      galénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na galeniko: galenski preparat; galenska zdravila / galenski laboratorij v lekarni; galenska farmacija ♪
  25.      galeón  -a m (ọ̑) navt. srednjeveška vojna ali trgovska jadrnica s tremi jambori: španski galeoni ♪

   3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA