Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (2.451-2.475)


  1.      dogradíti  -ím dov., dográdil (ȋ í) končati gradnjo: začeli so že pred tremi leti, pa še niso dogradili // zgraditi do konca: dograditi most, stavbo / daljnovod so dogradili že pred rokom; pren. pisatelj ni dogradil posameznih značajev; družbe ni mogoče dograditi v enem samem obdobju dograjèn -êna -o: dograjen svetovni nazor; dograjena proga; drama je oblikovno in vsebinsko dograjena; poslopje nove šole je bilo te dni dograjeno ♪
  2.      dograjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu gradnje, graditve česa: stavbo te dni dograjujejo; pren. dograjevati svoj svetovni nazor 2. dodatno graditi: bolnišnici dograjujejo nov trakt; v kopališču dograjujejo garderobe in umivalnice ♪
  3.      dohájati  -am nedov. (ȃ) 1. iti enako hitro kot kdo drug: deček je skoraj tekel, da so ga težko dohajali; komaj dohaja moža; pren. storitvena dejavnost ne dohaja potreb potrošnikov; delo komaj dohajamo ∙ teče, da ga komaj dohajajo peté zelo hitro 2. s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj; dohitevati: nikogar ni srečaval, nikogar dohajal 3. publ. dojemati, razumevati: uprizoritev je toliko modernistična, da jo gledalci še lahko dohajajo; občinstvo težko dohaja sodobno likovno umetnost; umsko dohajati 4. zastar. prihajati: kupci so dohajali iz daljnih krajev / z bojišča dohajajo pretresljive novice dohajajóč -a -e: opazovala je dohajajoče povabljence ♪
  4.      dohitévati  -am nedov. (ẹ́) s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj: ljudje so ju dohitevali in prehitevali; dohitevati znance / ker je veter pojemal, je s čolnom dohiteval jadrnico // iti enako hitro kot kdo drug; dohajati: ne hodi tako hitro, saj te komaj dohitevam; pren. treba se je izpopolnjevati, če hočeš dohitevati dobo ♪
  5.      dohodíti  -hódim dov., dohójen (ȋ ọ́) knjiž., z notranjim predmetom prehoditi pot: dohoditi boš moral pot, ki si jo začel / dohodila je že pol poti ♪
  6.      dójem  in dôjem -jma m (ọ́; ó) knjiž., navadno s prilastkom vtis, občutek: ne more se otresti dojma zapuščenosti; imam dojem, da me noče razumeti / predstava je pustila v gledalcih globok dojem; še ves je pod dojmom žalostnega dogodka ♪
  7.      dojémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. vključevati, sprejemati v zavest: fant hitro dojema; toliko novega je, da otrok komaj dojema; učenci so slabo dojemali učiteljevo razlago; čustveno, površno dojemati / razlagal je tovarišem, kako dojema partizansko življenje; umetnino dojema elementarno 2. sprejemati čutne dražljaje, zlasti s sluhom, z vidom: oko dojema svetlobo; njegova ušesa ne dojemajo več ropota; streljanje je še komaj motno dojemal dojemajóč -a -e: hitro dojemajoč človek ♪
  8.      dojéti  -jámem dov., dojêmi dojemíte; dojél; nam. dojét in dojèt (ẹ́ á) vključiti, sprejeti v zavest: končno je le dojel njene besede; šele zdaj je dojel njegovo misel; učenci niso dojeli razlage; šele ko se je vrnil od pogreba, je dojel, kaj se je zgodilo; intuitivno, z razumom dojeti; včasih je težko dojeti bistvo stvari / dojeti resnico spoznati, najti dojét -a -o: zgodba je globoko dojeta; bistvo problema je zdaj dojeto ♪
  9.      dojílnica  -e [drugi pomen u̯n] ž (ȋ) 1. prostor v otroških ustanovah ali bolnicah, kamor prihajajo matere dojit: iz dojilnice je slišati jok dojenčkov 2. nar. prekmursko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: polna dojilnica mleka ♪
  10.      dójka  -e ž (ọ̄) 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka ♪
  11.      dójmiti  -im tudi dójmiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) zastar. ganiti, pretresti: dogodki tistih dni so nas globoko dojmili; njene besede so ga dojmile ♪
  12.      dojnína  -e ž (ȋ) v stari Jugoslaviji denarni prispevek ustanove za bolniško zavarovanje doječim materam ♪
  13.      dokázati  tudi dokazáti -kážem dov. (á á á) 1. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi: dokazati svoj alibi; na sodišču je dokazal svojo nedolžnost; dokažem ti resnico; dokazali so, da to bolezen povzročajo virusi; s pričami je dokazal, da ni kriv; neovrgljivo, prepričevalno, zanesljivo dokazati; statistično se to ne da dokazati / to je bila priložnost, da ji je lahko dokazal svojo ljubezen; dokazati svojo moč / lahko ti dokažem laž / tega laikom ne bomo dokazali ne bomo jih mogli prepričati ∙ ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma 2. postati zunanji izraz, znamenje česa: pregled dela je dokazal, da smo se v napovedih zmotili dokázan -a -o: dokazane trditve; krivda je dokazana; to je znanstveno dokazano ♪
  14.      dokazílen  -lna -o prid. (ȋ) ki kaj dokazuje: dokazilna listina; zbrati dokazilno gradivo / ta pisma nimajo dokazilne moči / laboratorijska preiskava, ki jo opravimo na hitro, je manj dokazilna ♪
  15.      dokléj  in doklèj prisl. (ẹ̄; ȅ) redko izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj: doklej misliš ostati v Ljubljani / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih bomo videli, doklej se bo upiral ♪
  16.      doklèr  in dókler in dòkler vez. (ȅ; ọ̑; ȍ) v časovnih odvisnih stavkih 1. z nedovršnim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega: dokler je zakon v veljavi, se ga je treba držati; revež bo, dokler bo živ; dokler smo imeli denar, smo kupovali knjige; tega ne bi dovolil, dokler bi imel še kaj oblasti nad njo ∙ upamo, dokler živimo; preg. dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel v sreči ima človek dosti prijateljev 2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: gledal je za njo, dokler ni izginila za hišo; varuj otroka, dokler se ne vrne mati / ni miru, dokler vse ne spi / brez nikalnice: star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce; zastar. bolj dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka, in ugasne (F. Prešeren) ♪
  17.      dòklič  vez. (ȍ) nar. dokler: ne misli vstati prej, doklič se ne bo zadnji pri mizi dvignil (I. Potrč) ♪
  18.      dokončáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo ∙ vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je 2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti dokončán -a -o: po dokončanem obredu so se ljudje razšli; ali je preiskava dokončana? ta roman ni dokončano delo; njeno življenje je dokončano ♪
  19.      dokônčen  -čna -o prid. (ó) 1. narejen, izveden do konca: pripraviti dokončni načrt; dokončen proizvod; dokončna montaža / dokončna zmaga / delo dobiva dokončno podobo 2. ki se ne da spremeniti; nepreklicen, neovrgljiv: odločba ustavnega sodišča je dokončna; sodba je dokončna / ustvaril si je dokončno mnenje; zavzeti dokončno stališče ∙ publ. o tem pojavu znanstveniki še niso izrekli dokončne besede pojav še ni popolnoma raziskan dokônčno prisl.: dokončno oblikovati; kdo bo o tem dokončno odločal? športno igrišče je treba dokončno urediti; dokončno redigirana drama; sam.: nočem trditi kaj dokončnega; ni še nič dokončnega ♪
  20.      dokončeváti  -újem nedov. (á ȗ) približevati se koncu dela: ali boš kmalu napravil? Pravkar dokončujem; dokončevati risbe ♪
  21.      dokoréj  prisl. (ẹ̄) zastar. izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj: dokorej ostanete tukaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih ne vem, dokorej bom danes delal ♪
  22.      doktoránd  -a m (ā) kdor se pripravlja na doktorat: danes bosta branila disertacijo dva doktoranda ♪
  23.      doktorírati  -am dov. in nedov. (ȋ) doseči, pridobiti si doktorski naslov: septembra bo doktorirala; doktoriral je iz kemije; doktoriral je na ljubljanski univerzi ♪
  24.      dóktorstvo  -a s (ọ́) doktorski naslov, doktorska čast: doseči doktorstvo; s svojim doktorstvom si tam ne bo dosti pomagal ♪
  25.      doktrinárstvo  in doktrínarstvo -a s (ȃ; ȋ) nav. slabš. doktrinarsko mišljenje ali ravnanje: bojevati se proti doktrinarstvu; fanatično doktrinarstvo ♪

   2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA