Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (2.151-2.175)



  1.      demonstrírati  -am nedov. in dov. () 1. množično izražati razpoloženje, navadno v znak protesta: množice so demonstrirale proti diktaturi; študentje so demonstrirali pred ambasado; demonstrirati za enakopravnost 2. preh. nazorno prikazovati pojave ali predmete: demonstrirati delovanje naprave, fizikalni poizkus; izumitelj je demonstriral svojo iznajdbo; praktično demonstrirati // izražati, prikazovati kaj sploh: demonstrirati silo; ni se strinjal in to se je demonstriralo v njegovem vedenju; publ. moštvi sta demonstrirali dober hokej
  2.      demontíranje  -a s () glagolnik od demontirati: demontiranje bombe, motorja / demontiranje industrijskih naprav
  3.      demoralizácija  -e ž (á) 1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija 2. upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: uspešna akcija je povzročila demoralizacijo sovražnika; ravnodušnost se je hitro spremenila v demoralizacijo
  4.      demoralizátor  -ja m () kdor povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: demoralizator množic
  5.      demoralizátorski  -a -o prid. () ki povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: vloga takih idej je bila demoralizatorska
  6.      demoralizírati  -am nedov. in dov. () povzročati demoralizacijo: bogastvo in brezdelje demoralizira / demoralizirati javno življenje / demoralizirati nasprotnika demoralizirajóč -a -e: demoralizirajoči vplivi; prisl.: kritika dostikrat demoralizirajoče vpliva demoralizíran -a -o: demoralizirani delavci; demoralizirani ostanki armade
  7.      démos  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih svobodno ljudstvo s političnimi pravicami: atenski demos // ljudstvo sploh
  8.      démosovec  -vca m (ẹ̑) član, pristaš katere od strank, ki sestavljajo zvezo Demokratična opozicija Slovenije [DEMOS]: zborovanje demosovcev / glasovanje demosovcev v skupščini
  9.      denáren  -rna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali bankiekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi 2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši denárno prisl.: tudi denarno ga je podpiral
  10.      denárič  -a m (ā) nekdaj belič, penez: četrtnjak pšenice je stal devet krajcarjev in en denarič ♦ jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem
  11.      denárnik  -a m () 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki 2. star. bogat človek: skop denarnik
  12.      denárska  -e ž, denárskih (á) nar. plačilni dan: Vsako soboto je bila denarska in kajkrat je bilo že polnoči, preden sem vse končal in blagajno uredil (F. Finžgar)
  13.      denárski  -a -o prid. (á) star. denaren: denarska enota / denarski človek premožen, bogat
  14.      denaturírati  -am dov. in nedov. () 1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor 2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino denaturíran -a -o: denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol
  15.      dentín  -a m () anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba, zobovina: plast dentina
  16.      dentíst  -a m () kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi ♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit
  17.      denuklearizírati  -am dov. in nedov. () skleniti, določiti, da na kakem področju ne bo atomskega orožja: denuklearizirati srednjo Evropo denuklearizíran -a -o: denuklearizirano področje
  18.      deodár  -ja m (ā) bot. himalajska cedra: nad listavce so se dvigali orjaški deodarji
  19.      depó  -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo; depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, pologvoj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu
  20.      deponírati  -am dov. in nedov. () dati, izročiti v hrambo: deponirati ček, vrednostne papirje v banki / deponirati valuto na carini deponíran -a -o: deponirano zlato; potrdilo o deponiranem denarju
  21.      depopulácija  -e ž (á) upadanje števila prebivalcev na določenem področju: v posameznih občinah je čutiti depopulacijo; industrializacija je pospešila depopulacijo hribovitih pokrajin; zaradi depopulacije je ostalo veliko zemlje neobdelane
  22.      deportácija  -e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča
  23.      deportacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na deportacijo: deportacijski vagoni / deportacijsko taborišče
  24.      deportírati  -am dov. in nedov. () prisilno preseliti koga v drug, oddaljen kraj, navadno kazensko: kaznjence so deportirali v kolonije; okupatorji so deportirali prebivalstvo v koncentracijska taborišča; zaradi sodelovanja v stavki so deportirali mnogo ljudi deportíran -a -o: med vojno je bil preganjan in deportiran
  25.      depozít  -a m () 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambojur. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA