Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (18.946-18.970)


  1.      vsakoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki se pojavi, poteka vsako leto: vsakoletna srečanja, zborovanja / vsakoletni pridelek; vsakoletne obresti ♪
  2.      vsaksêbi  prisl. (é) star. izraža medsebojno ločenost ali ločevanje; narazen: drevesa so posadili na deset metrov vsaksebi; skočiti vsaksebi; njihove hiše stojijo nedaleč vsaksebi / po večerji so odšli vsaksebi vsak na svojo stran; po nekaj letih sta šla vsaksebi sta se razšla, se razvezala; že dolgo živita vsaksebi ločeno ♪
  3.      vsè  prisl. (ȅ) 1. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: postajajo vse bolj nestrpni; spuščali so se vse globlje; pitne vode je vse manj; zavzemati se za vse tesnejše sodelovanje 2. navadno s primernikom ali elativom izraža visoko stopnjo: vse predober je za vas; vse premalo vemo o tem; vse preveč ga skrbi; vse hujše stvari so že doživeli dosti / tam je vse drugačen red popolnoma; v sobi je bilo vse prazno 3. z oslabljenim pomenom poudarja visoko mejo trajanja, seganja, doseganja: čakali so ga vse do jutra; ravnina sega vse do obzorja; ples je trajal, vse dokler plesalci niso omagali / napil se je vse do nezavesti; napredoval je vse do predsednika // ekspr. poudarja pomen besede sploh: na trgu je vse črno ljudi; ima vse polno znancev 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z zaimkom ali prislovom za izražanje množine: kaj vse je že opravil danes; pripoveduje, kam vse bi rad šel; s kom vse se je že pogovarjal; kje vse jih ne sreča marsikje jih sreča ● ekspr. v gozd je šel po vse kaj drugega kot po drva po nekaj popolnoma drugega; ljudje so stali vse tam okrog povsod ♪
  4.      vsèáfriški  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na vse Afričane ali vso Afriko: vseafriški boj proti rasizmu; vseafriški program razvoja; organizirati vseafriško konferenco ♪
  5.      vsebína  -e ž (í) 1. kar napolnjuje notranjost česa: označiti vsebino na embalaži; stresti vsebino vreče na tla; vsebina paketa; vsebina posode / izprazniti vsebino torbice torbico // kar tvori, sestavlja kako snov: vsebina rude, zdravila 2. kar kako besedno, likovno delo izraža, pripoveduje: povedati vsebino berila s svojimi besedami; povzeti vsebino pisma, zapisnika; razlagati vsebino pesmi; seznaniti se z vsebino pesniške zbirke; vsebina slike; knjige z znanstveno vsebino / napisati kratko vsebino // seznam poglavij, sestavkov v knjigi, reviji z navedbo strani: vsebina revije je navedena na začetku 3. kar je določeno s posredovanim znanjem, védenjem: določiti, predpisati vsebino pouka; vsebina tečajev; vsebina učne ure 4. skupek lastnosti, sestavin česa: vsebina čustev; vsebina pojavov / obseg in vsebina pojma 5. redko pomen, smisel: dati življenju vsebino; dogodek je šele pozneje dobil pravo vsebino / ni razumel vsebine stavka; vsebina besede ◊ biol. celična vsebina; psih. psihična vsebina človekove misli, čustva, hotenja, nagonski impulzi ♪
  6.      vsebínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vsebino: vsebinski poudarek pesniške zbirke; vsebinski pregled spisov; vsebinska razčlemba / publ. vsebinska razlika med razvitim in nerazvitim svetom ♦ biblio. vsebinsko kazalo vsebínsko prisl.: vsebinsko obogatiti odnose; vsebinsko prilagoditi berilo; vsebinsko bogata knjiga; vsebinsko nov način življenja ♪
  7.      vsébiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. sprejeti, prevzeti: ta teorija je vsebila biološka odkritja vsébljen -a -o: v načinu kaznovanja je vsebljen vzgojiteljev odnos do otroka vsebovan ♪
  8.      vsébljati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. vsebovati: stavek vseblja zelo zanimivo misel ♪
  9.      vsébnik  -a m (ẹ̑) velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje: varen prevoz urana v vsebnikih // velikemu zaboju podobna posoda za shranjevanje odpadkov: vreči smeti v vsebnik; vsebnik za steklo ♪
  10.      vsebóštvo  -a s (ọ̑) knjiž. panteizem: pristaš vseboštva ♪
  11.      vsebovánje  -a s (ȃ) mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge; inkluzija: zapisati znak za vsebovanje ♪
  12.      vsebováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: tla vsebujejo veliko rastlinskih ostankov; ruda vsebuje dosti železa / njegova knjižnica vsebuje veliko knjig obsega, šteje ♦ mat. množica celih števil vsebuje množico naravnih števil // imeti za svojo vsebino: pogodba vsebuje vse potrebne podatke; pismo je vsebovalo nekaj vrstic / poročilo vsebuje natančen opis raziskave; vsak stavek vsebuje kako misel vsebujóč -a -e: tkivo, vsebujoče vodo vsebován -a -o: v zraku vsebovana para se zgosti; načela, vsebovana v izjavi ♪
  13.      vsèêno  prisl. (ȅ-é) 1. v povedni rabi izraža, da kaj koga ne vznemirja, ne prizadeva: naj spletkari, nam je vseeno; vseeno jim je, če se narod razdeli na dva tabora; meni je vseeno, kako živi; čisto, popolnoma vseeno ji je, kaj bodo rekli drugi / naj ga povabim? Meni je vseeno // izraža, da se ne daje prednost kateri od možnosti: vseeno mi je, kaj boste posadili: sadno drevje ali ribez; vseeno je, če plačajo v stotakih ali petdesetakih / elipt., pog. dajte mi kaj jesti, vseeno, kruh ali kaj drugega // izraža, da je kaj nepomembno: za njegov razvoj ni vseeno, kaj bere; prej bi morali to vedeti, zdaj je vseeno / ekspr. zmečkali si boste obleko. Saj je vseeno 2. izraža nasprotje s prej povedanim: bil je dober delavec, a je moral vseeno oditi; iz vljudnosti se je branil, nazadnje pa je vseeno sprejel ponudbo; čeprav niso bili utrujeni, so vseeno prenehali delati / tega ne boste več rabili, če pa vseeno, me pokličite; ni treba priti, zdaj je vse v redu. Vseeno hvala kljub temu, vendarle / v vezniški rabi uspel je, vseeno ni zadovoljen 3. z oslabljenim pomenom izraža pridržek: da ne boste rekli, da sem skop, vam bom vseeno dal tisočak; menil je, da bi bilo vseeno dobro pogledati, kaj delajo živali 4. v medmetni rabi izraža neupoštevanje, zavrnitev prej povedanega: zelo si je prizadeval. Vseeno, ni naredil, pa konec; dosti dela sem imel in nisem utegnil k vam. Vseeno, morali bi si vzeti čas ♪
  14.      vsèkakor  in vsekàkor prisl. (ȅ; ȁ) 1. izraža popolno prepričanost o čem: nesreča se je vsekakor zgodila zaradi malomarnosti; to je vsekakor treba povedati vsem; najpomembnejša hiša tam je vsekakor magistrat / nekaj je vsekakor narobe, ker so vsi tako zadržani; zemlja je tega denarja vsekakor vredna 2. ekspr. poudarja a) zahtevo: knjigo vsekakor prinesi še danes; vsekakor ga vprašaj, kako je to odkril / vsekakor ne pretiravajte s hvalo b) trditev: vsekakor hočejo, da greš z njimi; to stvar bi vsekakor rad kupil / tega vsekakor ne morem razumeti nikakor 3. v medmetni rabi izraža strinjanje, soglasje brez pridržka: še druge vprašaj. Vsekakor, to bom storil; saj ne gre samo zame. Vsekakor da ne // izraža pritrditev: so to tvoji prijatelji? Vsekakor ♪
  15.      vsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vsekati znamenje v les / vsekati stopnice v skalo / vsekati cesto v hrib / ekspr. prašičji čekani so mu vsekali nekaj hudih ran naredili, zadali; pren., ekspr. globoko v srce se mu je vsekala ta misel ♦ alp. s cepinom vsekati stopinje v led vsékan -a -o: v kamen vsekan napis; v živo skalo vsekana pot ♪
  16.      vsèkrížem  in vsè krížem prisl. (ȅ-ȋ) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: polena so bila nametana vsekrižem; trava je vsekrižem pohojena; vsekrižem razpeljane žice / vsekrižem zloženi snopi na vozu / tavati vsekrižem po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa: v strugi vsekrižem ležijo skale; vsekrižem stoječe hiše 2. izraža neurejenost potekanja česa: gostje so vsekrižem govorili in si napijali; vsekrižem streljati // ekspr. nejasno, zmedeno: vsekrižem mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsekrižem se prepirati ♪
  17.      vselíti  vsélim dov. (ȋ ẹ́) narediti, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseliti družino v prazno stanovanje vselíti se priti prebivat v kak prostor, stavbo: vseliti se v prazno hišo, novo stanovanje; pren., ekspr. v srce se mu je vselil nemir, strah vséljen -a -o: vseljen blok; večina študentov je že vseljena ♪
  18.      vseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati ljudi v nove bloke vseljeváti se prihajati prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati se v nova naselja; pren., ekspr. dvom se je začel vseljevati v njegovo srce ♪
  19.      vseljív  -a -o prid. (ȋ í) v katerega se je mogoče vseliti: vseljiva hiša; stanovanje bo vseljivo jeseni ♪
  20.      vsèljúdski  -a -o prid. (ȅ-ȗ) nanašajoč se na vse ljudstvo: organizirati vseljudski odpor; vseljudska vstaja; vseljudsko gibanje / ekspr. vseljudsko zborovanje ljudsko ♪
  21.      vsemírje  -a s (ȋ) knjiž. vesolje: neskončno vsemirje; tišina, veličastnost vsemirja / iznajdba je odprla pot v vsemirje ● knjiž. duh bi rad prodrl v vsemirje v kozmos; knjiž. zvezdnato vsemirje nebo ♪
  22.      vsemóč  -i in -í ž (ọ̑) značilnost vsemočnega: božja vsemoč / ekspr. vsemoč ljubezni, poezije velika moč // ekspr. zelo velika oblast, moč: težko je prenašal njegovo vsemoč; vsemoč birokracije ♪
  23.      vsemogóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki vse more, zmore: nobeden ni vsemogočen / vsemogočna ljubezen / v krščanstvu vsemogočni Bog // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemogočni gospodar, vladar / vsemogočni zakoni / njegov nauk je postal vsemogočen zelo vpliven, upoštevan ♪
  24.      vsemogóčnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vsemogočnega: pripisovati človeku vsemogočnost / ekspr. vsemogočnost ideje, volje zelo velika moč ♦ rel. božja vsemogočnost // ekspr. zelo velika oblast, moč: vsemogočnost države, oblastnikov ♪
  25.      vsènároden  -dna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na ves narod: vsenarodni boj za obnovo dežele; reševati vsenarodne probleme / skrb za vsenarodni razvoj narodni ♪

   18.821 18.846 18.871 18.896 18.921 18.946 18.971 18.996 19.021 19.046  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA