Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (17.746-17.770)



  1.      tularemíja  -e ž () vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka: odkriti povzročitelja tularemije
  2.      túlec  -lca m () 1. cevasta priprava a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec za kvačko; tulec za zobno ščetko c) kot del naboja, ki ostane po izstrelitvi krogle: vojaki so pobirali tulce; stresti smodnik iz tulca; medeninast tulec // cevast predmet, element, v katerega se kaj da, vstavi: svinčnik, podaljšan s tulcem; vtakniti svečo v tulec svečnika / nekdaj tulec za cigarete papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta // kar ima cevasto obliko sploh: zviti papir v tulec / model (za potico) s tulcem 2. redko tuljava: naviti sukanec na tulec / tekstilni tulec 3. knjiž. tok: tulec za očala / tulec za pištolo 4. knjiž., redko kornet: kepica sladoleda v tulcu / testeni tulec 5. teh. kos cevi, odrezan pravokotno na vzdolžno os: povezati, stisniti s tulcem / spojni tulec; tulci vezalk za čevlje 6. obrt. polizdelek iz klobučevine, iz katerega se oblikuje klobuk: valjati tulce; klobučevinasti tulci / moški, ženski tulec // temu polizdelku podobno pokrivalo: pokriti si glavo s tulcem ◊ bot. večji ovršni list, ki obdaja socvetje; igr. beseda, ki je navadno somerni notranji del kake druge daljše besede; lov. past iz votlega debla in težkega ošiljenega kola, ki usmrti žival; zool. trden, na spodnjem koncu cevast osrednji del ptičjega peresa
  3.      túlipan  tudi tulipán -a m (; ) okrasna rastlina s pokončnim čašastim cvetom in črtalastimi listi: nasaditi tulipane; rdeči, rumeni tulipani; čebulice tulipanov / šopek tulipanov / vrtni tulipan ● ekspr. dežela tulipanov Holandskabot. močvirski tulipan močvirska logarica; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis
  4.      tulíti  in túliti -im nedov. ( ú) 1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom: psi, volkovi tulijo / bik je tulil rjovel / ekspr.: tulil je in hropel, da ga je bilo groza poslušati; ranjenec je tulil od bolečine // dajati tuljenju podobne glasove: morje je tulilo / granate so jim tulile nad glavami // z močnim, zateglim, enakomernim glasom dajati signale: sirene tulijo / preh. tuliti alarm 2. slabš. zateglo, divje kričati: na cesti je tulila množica; začel je tuliti in psovati / tulile so druga na drugo / preh. tuliti parole, povelja; vrzimo ga v vodo, so tulili / preh. tulili so pesmi glasno prepevali 3. ekspr. glasno, zateglo jokati: ženske so tulile, da jih ni bilo mogoče poslušati; tulila je od jeze, togote / otrok je celo noč tulil jokal 4. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja tuli okrog oglov; zunaj je tulil veter, vihar; pren. groza ji je tulila v srcu ● kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje tulé knjiž.: veter je tule pihal od juga tuleč tulèč -éča -e: zver se je tuleč dvignila na zadnje noge; tuleči glasovi; tuleča množica
  5.      tuljáva  -e ž () 1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija: naviti nit, žico na tuljavo; lesena, papirnata tuljava / tuljava za telefonski kabel / porabiti tuljavo sukanca 2. redko tul, tulec: vzeti puščico iz tuljave / zviti list papirja v tuljavo 3. cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja: omesti tuljavo v dimniku / dimniška, prezračevalna tuljava 4. grad., navadno s prilastkom element za sestavljanje cevi: izdelovati dimne, ventilatorske tuljave 5. star. cevasti končni del kake priprave, posode; dulec: tuljava lijaka, steklenice 6. elektr. žica, zvita v vijačnico: tuljave transformatorja / indukcijska, magnetilna tuljava / naviti tuljavo ♦ strojn. vžigalna tuljava ki s pretvarjanjem nizke napetosti v visoko omogoča vžig eksplozivne zmesi v motorju z notranjim zgorevanjem
  6.      túlje  -a s (ū) nar. najkrajše, najslabše predivo: gospodinja je predla boljše predivo, dekla pa tulje; zamašiti špranje s tuljem / konopljeno, laneno tulje
  7.      túmba  -e ž () 1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani: pokrov tumbe; reliefi na tumbi 2. rel., nekdaj črno pregrnjen oder z nakazano krsto ali po tleh razprostrt črn prt v cerkvi ob obredu za pokojnika: postaviti tumbo; sveče okoli tumbe
  8.      túmulus  in túmul -a m () arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov; gomila: odkopali so več tumulusov
  9.      túnf  in tùnf túnfa m (; ú) nar. tolmun: skočiti v tunf; globok tunf
  10.      tupírati  -am nedov. in dov. () s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je vedno tupirala / zna dobro tupirati lase tupíran -a -o: tupirani lasje; visoko tupirana pričeska
  11.      túr 2 -a m () zool. izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda, Bos primigenius
  12.      turbínski  -a -o prid. () nanašajoč se na turbino: turbinsko kolo / turbinsko olje / turbinski pogon / turbinski dirkalni avtomobili; turbinska ladja / turbinski agregat turboagregat; turbinski stroji; turbinska naprava
  13.      túrbo...  prvi del zloženk () nanašajoč se na turbino, pogon s turbino a) s tujko v drugem delu: turboagregat, turboelektričen, turborotor b) z domačo besedo v drugem delu: turbočrpalka in turbo črpalka
  14.      túrboagregát  -a m (-) strojn. toplotna turbina, z generatorjem električnega toka tesno povezana v agregat: preizkusiti nov turboagregat
  15.      túrbočrpálka  in túrbo črpálka -e ž (-) strojn. centrifugalna črpalka, s toplotno turbino tesno povezana v agregat: turbočrpalka in turbokompresor
  16.      túrboeléktričen  -čna -o prid. (-ẹ̑) strojn. nanašajoč se na električno energijo iz generatorja, ki ga žene toplotna turbina: turboelektrični pogon / turboelektrična ladja, lokomotiva
  17.      túrbogenerátor  -ja m (-) strojn. generator električnega toka, ki ga žene toplotna turbina: okvara na turbogeneratorju
  18.      túrbokomprésor  -ja m (-ẹ̑) strojn. kompresor, ki ga žene toplotna turbina ali elektromotor z veliko vrtilno hitrostjo: aksialni turbokompresor
  19.      túrbopropélerski  -a -o prid. (-ẹ̑) strojn. nanašajoč se na vijak, ki ga žene plinska turbina: turbopropelersko letalo / turbopropelerski motor
  20.      túrboreakcíjski  -a -o prid. (-) strojn. turboreaktiven: turboreakcijsko letalo / turboreakcijski motor
  21.      túrboreaktíven  -vna -o prid. (-) nanašajoč se na turboreaktor: turboreaktivno letalo / turboreaktivni motor
  22.      túrboreáktor  -ja m (-á) strojn. turbinski reaktivni motor: ladja z dvema turboreaktorjema
  23.      túrek  -rka m (ú) bot. užitna goba z oranžno rdečim klobukom in belim betom z rjavimi ali črnimi luskami, Leccinum: nabirati turke / brezov turek
  24.      túrgor  -ja m () bot. pritisk celične vsebine na celično steno: ob padanju turgorja rastlina vene
  25.      túring  -a m () 1. tekst. prožna, prijetno hrapava progasta ali karirasta bombažna tkanina za turistične, športne srajce: srajca iz turinga 2. tur. turizem, povezan s športno dejavnostjo: gojiti turing / avtomobilski turing; neskl. pril.: avt. turing servis

   17.621 17.646 17.671 17.696 17.721 17.746 17.771 17.796 17.821 17.846  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA