Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (17.296-17.320)


  1.      tíca  -e ž (í) 1. star. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem; ptica: tica frfota v kletki; žvrgolenje tice 2. ekspr. lahkoživa, malopridna ženska: v mladosti je bila prava tica; take tice bodo zaprli // navadno v povedni rabi iznajdljiva, prebrisana ženska: ona je tica, zmeraj se znajde; ti si pa tica, da si jih ugnala ♪
  2.      tìč  tíča m (ȉ í) 1. pog. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem; ptič: tiči žvrgolijo; ujeti tiča; petje tičev; poje kot tič lepo; živi kot tič svobodno, brezskrbno 2. ekspr. lahkoživ, malopriden človek: ljudje takih tičev ne marajo; za tiče te vrste je sodišče; s tistimi tiči se ne boš družil / on je čuden tič človek; vseh sort tiči so med nami ljudje // navadno v povedni rabi iznajdljiv, prebrisan človek: starejši so bili drugačni tiči kot mi; on je tič, da malo takih; ti si mi pa tič / tič je, da je toliko naredil sposoben, podjeten; res je tič, da si upa pogumen; kljub starosti je še tič dosti zmore 3. evfem. moški spolni ud: odpel je hlače in pokazal tiča ● pog., ekspr. je nočni tič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje; pog. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; pog. kar tako živi z neko žensko, pa ni ne tič ne miš ne poročen ne samski; nar. pol tič(a) pol miš(a) netopir; pog. iste sorte tiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo ♪
  3.      tičáti  -ím nedov. (á í) 1. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje zataknjen, zapičen, obdan od česa: ključ tiči v ključavnici; v zidu tičijo krogle; bodica mu je tičala v prstu / tičal je do pasu v snegu / med cvetjem je tičal bel listek // biti, nahajati se kje negibno sedeč, čepeč: maček tiči za dimnikom; mladič je tičal na samičinem hrbtu; v grmu je tičal zajec; ves čas tiči skrit v kotu // ekspr. biti, nahajati se kje sploh: med njima je tičala ograja; ob boku mu je tičal meč visel / v dolini je tičala koča stala; pod hribom tiči vas leži 2. ekspr., v zvezi z v biti obut, oblečen v kaj: tičati v preozkih hlačah / nogi sta ji tičali v copatah / ranjenec je tičal v povojih 3. ekspr., s prislovnim določilom zadrževati se, muditi se: kar naprej tiči v gozdu; vedno tiči doma; oglasi se, kje pa tičiš / več let je tičal v zaporu bil zaprt 4. ekspr. biti, obstajati: treba je ugotoviti, kje tiči vzrok za tako stanje; v teh besedah tiči nekaj žalostnega te besede vsebujejo; v pogledih je tičala nevoščljivost se je izražala, kazala / za to ponudbo nekaj tiči nastala je iz določenega namena 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža, da kdo opravlja to, kar določa samostalnik: ves tiči v delu, opravkih; zmeraj tiči v računih / rad tiči v knjigah bere, študira // s povedkovim določilom izraža stanje, položaj, kot ga določa samostalnik: tiči v dolgovih; tiči v predsodkih ima jih / tiči v revščini, zaostalosti / še vedno tičijo v fevdalizmu imajo take razmere kot v fevdalizmu ● ekspr. ne prodajaj kože, dokler medved še v brlogu tiči ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; ekspr. do kolen tičati v blatu biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. srce mu je tičalo v grlu zaradi močnega bitja srca ob razburjenju je imel neprijeten občutek v grlu; ekspr. srce mu tiči v hlačah boji se, nima poguma; ekspr. strah mu tiči v kosteh zelo se boji; ekspr. tiči v pasti je v položaju, ko se bo težko rešil; ekspr. vedno tičita skupaj se družita; ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; preg. kdor doma tiči, se malo nauči izkušnje, znanje se pridobivajo v stikih z drugimi ljudmi tičèč -éča -e: v škornjih tičeče noge; pod košatimi obrvmi tičeče oči ♪
  4.      tíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od tič: tički skakljajo po vejah; gnezdo s tički; živi kot tiček na veji svobodno, brezskrbno / tiček je prisluškoval; pregledovali so jih, če se ne skriva med njimi kakšen tiček / kot nagovor čakaj me, tiček, ti bom že pokazal / v mladosti je bil pravi tiček je rad dvoril dekletom 2. pog. otroška piščalka v obliki ptička: če boš priden, ti bom kupil tička; piskati na tička 3. otr. moški spolni ud: prijel je tička in lulal; zapni si hlače in skrij tička ♪
  5.      tíčica  -e ž (ȋ; drugi pomen tudi í) 1. manjšalnica od tica: bilo je vse zeleno in tičice so pele / tičico so odkrili in zaprli; bila je prava tičica, nihče ji ni bil kos 2. etn. obredno pecivo za božične praznike v obliki ptice, znano na Dolenjskem: peči tičice; okrasiti poprtnik s tičicami ♪
  6.      tíčka  -e ž (ȋ; tretji pomen tudi í) 1. ekspr. manjšalnica od tica: tičke prepevajo; ranjena tička; bila je drobna kot tička / varuj se te tičke, še okradla te bo / ona je tička, ga bo že zmešala 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: bo že našel kakšno tičko zase 3. etn. obredno pecivo za božične praznike v obliki ptice, znano na Dolenjskem: peči tičke ♪
  7.      tíflopedagógika  -e ž (ȋ-ọ́) specialna pedagogika za zelo slabovidne in slepe: tiflopedagogika in surdopedagogika ♪
  8.      tífus  -a m (ȋ) poljud. bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, strok. trebušni tifus: preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifus ♦ med. pegasti ali pegavi tifus bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši; pegavica ♪
  9.      tífusar  -ja m (ȋ) žarg. tifusni bolnik: skrbeti za tifusarje; rešitev ranjencev in tifusarjev ♪
  10.      tífusen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija ♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne ♪
  11.      tífusnik  -a m (ȋ) knjiž. tifusni bolnik: zdraviti tifusnike ♪
  12.      tíger  -gra m (í) 1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat; ujeti, ustreliti tigra; krvoločen tiger; boril se je kot tiger junaško ♦ zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis 2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec 3. redko tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre 4. med drugo svetovno vojno nemški tank s tedaj najmočnejšim topom: nemška vojska je s tigri prišla pred Leningrad / napadati s tanki tiger ♪
  13.      tígrica  -e ž (ȋ) 1. samica tigra: ujeti tigrico; razdražena tigrica; tigrica z mladiči; borila se je kot tigrica junaško 2. ekspr. drzna, napadalna ženska: mlade tigrice so se moški skoraj bali ♪
  14.      tíh  -a -o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter 3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna // ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril 4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč 5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja 6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje 7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe 8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor 9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem 10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena ● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ◊ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja navadno krajša pismena naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo tího prisl.: tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja ∙ ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo ♦ muz. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo tíhi -a -o sam.: na tiho stopati natiho; ekspr. na tihem pisati pesmi natihem; po tihem jokati potihem ♪
  15.      tihotápiti  -im nedov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati a) čez državno mejo: zaprli so ga, ker je tihotapil; tihotapiti mamila, orožje / tihotapiti iz tujine; tihotapiti blago čez mejo b) kam sploh: tihotapiti orožje upornikom; tihotapiti pisma v zapor tihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno iti: počasi se je tihotapil iz sobe; tihotapiti se k vratom, na podstrešje; tihotapiti se po stopnicah; tihotapil se jim je za hrbet // neopazno prihajati: sončna svetloba se v ozkih curkih tihotapi skozi špranje; v sobo se tihotapi vonj po hrani / vanj se tihotapi strah tihotápljen -a -o: tihotapljeni diamanti; prodajalci tihotapljenega blaga ♪
  16.      tihožítje  -a s (ȋ) um. slika, na kateri so upodobljeni v simbolično ali estetsko kompozicijo razporejeni negibni predmeti, živali, rastline: slikati tihožitja; cvetlično, lovsko tihožitje; razstava tihožitij ♪
  17.      tik  predl., z rodilnikom za izražanje neposredne bližine: tik gozda je sprehajalna pot; usedla se je tik njega; stati tik okna, vrat; utaborili so se tik reke ♪
  18.      tíkati se  tíčem se tudi tíkam se nedov. (ȋ) biti v zvezi, povezanosti s čim: ta problem se mene ne tiče; odločijo naj tisti, ki se jih stvar najbolj tiče // z rodilnikom, v zvezi kar se tiče izraža omejitev trditve na predmet: kar se mene tiče, je vse urejeno; kar se pisanja tiče, sem zelo len; kar se stroškov tiče, jih bomo že zmogli ● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; ekspr. nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev tíkati nar. zahodno dotikati se: prosim, ne tikaj tega; tikati z roko tičóč se -a -e: vprašanja, tičoča se varstva narave ♪
  19.      tíkták  prisl. (ȋ-á) nar. zahodno zelo hitro, takoj: tiktak bomo nazaj; knjiga je bila tiktak prodana ♪
  20.      tíl  -a m (ȋ) tanka, mrežasta tkanina iz bombaža ali kemičnih vlaken: til za zavese; večerna obleka iz tila ♪
  21.      tílničen  -čna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na tilnik: tilnične mišice; tilnična peresa čaplje / tilnične bolečine ♪
  22.      tílnik  -a [tudi u̯n] m (ȋ) zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik ∙ ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu ♪
  23.      tim  in team -a [tím] m (ȋ) knjiž. 1. skupina ljudi, ki opravlja skupno delo, delovna skupina: izbrati tim za določeno nalogo; uspešen, velik tim; člani tima / strokovni, zdravniški tim / delati v timu 2. skupina športnikov, ki nastopa na isti strani v športni igri; moštvo: kateri tim je zmagal; sestaviti tim; trener tima / košarkarski, odbojkarski tim ♪
  24.      time-out  tudi time out -a [tájmáu̯t] m (ȃ-ȃ) šport., pri košarki, odbojki krajša prekinitev igre na zahtevo trenerja, kapetana moštva, minuta odmora: trener se med time-outom posvetuje z igralci ♪
  25.      tímijan  -a m (ȋ) vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan ♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica ♪

   17.171 17.196 17.221 17.246 17.271 17.296 17.321 17.346 17.371 17.396  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA