Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (16.871-16.895)


  1.      škrícman  -a m (ȋ) zastar. gosposki človek, meščan: takle škricman me ne bo prepričal ♪
  2.      škrípa  -e ž (í) slabš. škripajoče, slabo vozilo: voziti se s staro škripo ∙ slabš. ali ta škripa sploh še melje mlin, mlinček ♪
  3.      škripálo  -a s (á) slabš. glasbilo, zlasti violina: kdaj bo utihnilo to škripalo ♪
  4.      škrláten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo ♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum škrlátno prisl.: oblaki so škrlatno potemneli; škrlatno rdeč ♦ bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea ♪
  5.      škrlatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze 2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu ♪
  6.      škrlatíca  -e ž (í) zastar. škrlatinka: zboleti za škrlatico ♪
  7.      škrlatínka  -e ž (ȋ) nalezljiva bolezen z visoko vročino in škrlatno rdečimi pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za škrlatinko ♪
  8.      škrlatíti  -ím tudi škrlátiti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) knjiž. delati kaj temno rdeče: ogenj jim je škrlatil obraze škrlatíti se, tudi škrlátiti se knjiž. temno rdeče se odražati, kazati: nebo nad mestom se je škrlatilo ♪
  9.      škrlúp  -a m (ȗ) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege: škropiti proti škrlupu / hrušev, jablanov škrlup // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: delovanje škrlupa ● nar. po nalivu se je naredil na njivi škrlup skorja; nar. posneti škrlup z mleka smetano ♪
  10.      škrnícelj  -clja m (í) 1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj 2. poljud. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, strok. kala: šopek škrnicljev ♪
  11.      škrníceljček  -čka [cǝl] m (ȋ) manjšalnica od škrnicelj: škrniceljček bonbonov ♪
  12.      škrób  -a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob 2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah ◊ bot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih ♪
  13.      škróbiti  -im nedov. (ọ̄) prepajati s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: škrobiti ovratnike, prtičke škróbljen -a -o: škrobljeno perilo ♪
  14.      škrobòt  -ôta m (ȍ ó) škrobotanje: škrobot dežja ♪
  15.      škrobotánje  -a s (ȃ) glagolnik od škrobotati: poslušati škrobotanje dežja / škrobotanje žlic ♪
  16.      škrobotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: dež škrobota; seme škrobota v škatli; brezoseb. zunaj je škrobotalo / dežne kaplje škrobotajo po strehi škrobotajoč udarjajo // povzročati kratke, nizke, nezveneče glasove: z žlico je škrobotal po skledi škrobotajóč -a -e: škrobotajoč dež ♪
  17.      škrobôtec  -tca m (ó) bot. travniška rastlina z rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Rhinanthus: iztrebljati škrobotec ♪
  18.      škróbov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobova snov; škrobova zrnca / škrobova raztopina; škrobovo lepilo ♪
  19.      škrobovína  -e ž (í) škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga ♪
  20.      škrofulózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. skrofulozen: škrofulozni bolniki ♪
  21.      škropíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. s kapljicami, curki tekočine močiti, vlažiti: škropiti vrtno trato, ulico; škropiti koga v obraz; škropiti komu čelo z vodo; škropiti se po prsih / ekspr. avtomobil je škropil mimoidoče / pri umivanju je škropil okoli sebe 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro razprševati se: avtomobil je drvel in blato je škropilo; brezoseb. tolkel je po vodi, da je škropilo na vse strani / ekspr. udarjal je po razbeljenem železu in iskre so škropile na vse strani letele 3. razprševati po čem tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: škropiti sadno drevje; škropiti krompir; škropiti proti plesni; škropiti z modro galico 4. brezoseb. v redkih kapljah deževati: zvečer je začelo škropiti / v osebni rabi ves dan je škropil dež 5. nar. kropiti: škropiti mrliča / škropiti z blagoslovljeno vodo ● ekspr. škropiti napadalce s kroglami streljati nanje škropèč -éča -e: govoril je, škropeč slino na vse strani škropljèn -êna -o: škropljeno drevje ♪
  22.      škropívo  -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja ♪
  23.      škrpêta  -e ž (ȇ) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: teh škrpet ne bom več nosil ♪
  24.      škŕtati  -am nedov. (ŕ) ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale // povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrta ● ekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril škrtáje: vrata so se škrtaje odprla škrtajóč -a -e: škrtajoč z zobmi, je odšel; škrtajoči zapahi ♪
  25.      škržólica  -e ž (ọ̑) bot. pokončna ali plazeča se rastlina z navadno rumenimi cveti v koških, Hieracium: arnika in škržolica ♪

   16.746 16.771 16.796 16.821 16.846 16.871 16.896 16.921 16.946 16.971  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA