Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo, Sierra Leone (16.726-16.750) ![](arw_left.gif)
- šablonizíranje -a s (ȋ) glagolnik od šablonizirati: boriti se proti šabloniziranju ♪
- šablónstvo -a s (ọ̑) publ. dejstvo, da se daje čemu ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika: s tem bo izključeno šablonstvo ♪
- šabó neskl. pril. (ọ̑) vrtn., v zvezi šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti: gojiti šabo nageljne ♪
- šabójev -a -o prid. (ọ̑) vrtn., v zvezi šabojev nagelj šabo nagelj: gojiti šabojeve nageljne ♪
- šágra -e ž (ȃ) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo šagra ∙ nar. zahodno prirediti šagro zabavno prireditev, veselico ♪
- šájba -e ž (ȃ) nar. prekmursko priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo; lončarsko kolo: oče je sedel pri šajbi ● nižje pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno ♪
- šájka -e ž (ȃ) nekdaj 1. majhna ladja za obrambo pred Turki, v rabi zlasti na Donavi: bojne šajke z velikimi jadri 2. majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: voziti les s šajkami ◊ voj. čoln vojne mornarice, navadno z dvema vesloma ♪
- šamán -a m (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje: šaman mrmra svoje molitve 2. knjiž. vrač: k bolnemu so poklicali šamana ♪
- šampánjski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva 2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve ♪
- šampinjón -a m (ọ̑) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu; kukmak: nabirati šampinjone ♪
- šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo ♪
- šápa 2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo ♪
- šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakov ◊ gastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave ♪
- šárati 1 -am nedov. (ȃ) zastar. delati pisano, raznobarvno: šarati vzorce / bliski šarajo nebo ♪
- šárg -a m (ȃ) zool. manjša morska riba s temnimi prečnimi progami po bokih, Sargus rondeletti ♪
- šártka -e ž (ȃ) nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona ♪
- šaržêr -ja m (ȇ) žarg., voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja ♪
- šáš -a m (ȃ) bot. rastlina s trirobim steblom in cveti v klaskih, Carex: tam raste samo šaš / mehurjasti, ostnati šaš ♪
- šášje -a s (ȃ) bot. več šašev, šaši: ti ptiči gnezdijo v šašju // stebla šašev: pastirski plašči iz šašja ♪
- šatírati -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti: šatirati neosvetljene ploskve ♪
- šávje -a s (ā) ščavje: posekati šavje; bodičasto šavje / korenjevo šavje listje, perje ♪
- šávrast -a -o prid. (ȃ) ekspr. neroden, okoren: ne bodi tako šavrast ♪
- ščávje -a s (ā) nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje: pašnike je preraslo ščavje; posekati ščavje; preriti se skozi ščavje; bodičasto ščavje / gosto obrežno ščavje / ekspr. populiti ščavje na gredi plevel // slabš. rastlinje sploh: njen vrt je poln ščavja ● ekspr. v reviji je bilo le dolgočasno ščavje dolgočasni članki, spisi; slabš. kaj mi nosiš to ščavje nelepe rože ♪
- ščávnica -e ž (ȃ) nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; dresnovka ♪
- ščegetáti -ám tudi -éčem stil. -áčem [čǝg in čeg] nedov. (á ȃ, ẹ́, á) 1. s premikanjem rahlo dotikajočega se predmeta povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: fant je ščipal in ščegetal sošolce; ščegetati po podplatih, pod brado, za vratom; ščegetati s slamico / senene bilke, ki so mu padle za srajco, so ga ščegetale; britje ga ščegeta; brezoseb. mene sploh ne ščegeta; pren., ekspr. njene besede so ga ščegetale okoli srca, pri srcu 2. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti: prah ščegeta pljuča / pečenka ga prijetno ščegeta v nos ● ekspr. pijača ga je ščegetala po grlu povzročala pekoč občutek; ekspr. med govorom ga je večkrat ščegetal smeh bi se rad smejal ščegetajóč -a -e: ščegetajoč prah; prijetno ščegetajoč vonj ♪
16.601 16.626 16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826