Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (16.196-16.220)


  1.      srobotína  -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotina je prepletala grmovje ♪
  2.      srobótje  -a s (ọ̑) srobotova stebla, srobot: srobotje mu je zapiralo pot; robidovje in srobotje ♪
  3.      srobotovína  -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotovina prerašča staro zidovje ♪
  4.      sŕp  -a m (ȓ) orodje z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za žetev: klepati, nabrusiti srp / tam žanjejo še s srpom ● ekspr. za srp sem prestara za žetev; ekspr. pri srpu se ni nobene ustrašila najhitreje je žela; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec; srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma ♪
  5.      sŕpast  -a -o prid. (r̄) podoben srpu: žival s srpastimi kremplji; srpast nož / srpast mesec med oblaki / srpasta oblika ◊ bot. srpasta meteljka lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetjih in ukrivljenimi stroki, Medicago falcata; vet. srpasti rep psa sŕpasto prisl.: srpasto ukrivljeni rogovi ♪
  6.      srpàt  -áta -o prid. (ȁ ā) pri starih Perzijcih, v zvezi srpati voz bojni voz, opremljen z ukrivljenimi rezili na kolesih, ojesu: vojska s pešci, konjeniki in srpatimi vozovi ♪
  7.      srpéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. srepo gledati: oči so srpele v nebo; jezno je srpel vanj ● star. svila ji je srpela pod prsti šumela, šuštela srpèč -éča -e: srpeče oko ♪
  8.      sršáj  -a m (ȃ) bot. praprot s šopasto razvrščenimi dlanasto ali pernato deljenini listi, Asplenium: jelenov jezik in sršaj / rjavi sršaj ♪
  9.      sŕšast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršasti brki, lasje; sršasta dlaka; sršaste obrvi 2. ekspr. jezen, nejevoljen: vedno ni tako sršasta / sršast obraz sŕšasto prisl.: sršasto pogledati; sršasto pristriženi lasje ♪
  10.      sršát  -áta -o prid. (ȁ ā) ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu: sršati brki, lasje; sršata dlaka / ekspr. sršato strnišče ♪
  11.      sršáti  -ím nedov. (á í) 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo; kokoši je perje sršalo na vse strani // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom; ves dan že srši ● ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gleda sršèč -éča -e: sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati ♪
  12.      sršéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki so mu sršeli; lasje sršijo // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre so sršele na vse strani; iz oblakov so sršele strele; pren. iz nje srši maščevalnost, zavist 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: oči ji sršijo // jezno gledati: sršeti izpod čela / nepremično je sršel v zid sršèč -éča -e: sršeč pogled; sršeča dlaka ♪
  13.      sŕšiti  -im nedov. (ŕ r̄) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačka srši dlako; na golih rokah so se mu sršile dlačice / sršiti obrvi mrščiti ∙ ekspr. drevje se je sršilo v ivju je bilo pokrito z ivjem sŕšiti se ekspr. izražati jezo, nejevoljo: med poslušanjem govora se je vedno bolj sršil / sršili so se proti vsaki novosti nasprotovali ♪
  14.      stabilizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da je kaj stabilno: stabilizirati čoln / stabilizirati satelit // publ. ustaliti, utrditi: stabilizirati cene; odnosi so se stabilizirali / gospodarski, politični položaj se stabilizira / vreme se bo stabiliziralo ustalilo ◊ elektr. stabilizirati zmanjšati spreminjanje določene veličine na določeno vrednost; stabilizirati napetost; kem. stabilizirati snov z dodajanjem druge snovi preprečiti, upočasniti razpad kake snovi stabilizíran -a -o: stabilizirane cene; stabilizirane politične razmere ♪
  15.      stacionáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je na stalno določenem mestu; stalen, nepremičen: tovarna je organizirala stacionarne servise za svoje izdelke; stacionarne prodajalne / stacionarni oddajnik; stacionarni satelit 2. ki se ne spreminja, ne spremeni; stalen, ustaljen: vrednost izvoza je stacionarna / politični položaj je stacionaren; stacionarne vremenske razmere; stacionarno stanje bolezni / živeti v stacionarni revščini trajni ◊ fiz. stacionarno gibanje gibanje, ki se v celoti ne spreminja s časom; med. stacionarna zdravstvena ustanova zdravstvena ustanova za stacionarno zdravljenje; stacionarno zdravljenje zdravljenje, med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu; tur. stacionarni turizem turizem, za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju ♪
  16.      stacionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku 2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu 3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali stacioníran -a -o: v bazi stacionirani bombniki; vojaške enote so bile stacionirane ob obali ♪
  17.      stádij  in štádij -a m (á) navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa, stopnja: preskočiti nekatere stadije v razvoju; odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju; rak v zadnjem stadiju; razvoj rastlin, živali po stadijih / stadij mladostniškega navdušenja je že za njim obdobje / kapitalizem je prešel v stadij imperializma; stadiji osebnostnega razvoja / razvojni stadij // knjiž. stanje: telo je prešlo v stadij izčrpanosti; proučevati duševne stadije; stadij potrtosti, zaspanosti ♦ med. febrilni stadij bolezni; eruptivni stadij ošpic ♪
  18.      stádion  tudi štádion -a m (ȃ) prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce: graditi stadion; zborovanje je bilo na stadionu / nogometni stadion; olimpijski stadion; pokriti stadion / športni stadion / ekspr. stadion je vpil od navdušenja gledalci na njem ♦ šport. ledni stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu ♪
  19.      stagnácija  -e ž (á) knjiž. ostajanje pri doseženi stopnji, stanju dejavnosti na kakem področju: boriti se proti stagnaciji in nazadovanju; industrijska, kulturna stagnacija; stagnacija gospodarstva; stagnacija v tehničnem razvoju / kmetijstvo je v stagnaciji se ne razvija, ne napreduje ♪
  20.      stájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stajo: stajska ograja ♦ bot. stajska metlika rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih, Chenopodium bonus-henricus ♪
  21.      stakníti  in stákniti -em dov. (ȋ á) narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele; stakniti oba konca; stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile ● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabo stáknjen -a -o: dobro staknjeni deli; to ni prav staknjeno; prim. iztakniti ♪
  22.      stakníti  in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti -em dov. (ȋ á) nav. ekspr. 1. stikajoč najti, odkriti: hišni ključ je staknil za cvetličnim lončkom; stakniti knjigo na podstrešju / bal se je, da bodo staknili brv čez potok našli, odkrili; skril se jim je, pa so ga le staknili 2. biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa; dobiti: ne ve, kje bi staknil denar; v vasi so staknili nekaj hrane; s težavo je staknil stanovanje; vse trgovine je obredel, da je staknil zaželeno stvar / še o pravem času je staknil delavce 3. z oslabljenim pomenom postati deležen kakega stanja, navadno neprijetnega; dobiti: stakniti bolezen; stakniti gripo, nahod, pljučnico; v pretepu je staknil hude poškodbe; stakniti prehlad prehladiti se ● pog., ekspr. v boju jo je staknil je bil ranjen; ekspr. prebral je vse, kar je staknil kar je mogel dobiti, najti; ekspr. za svoje dejanje je staknil nekaj mesecev zapora je bil obsojen na nekaj mesecev zapora; ekspr. še sama ne ve, kje je staknila otroka kdo je otrokov oče; ekspr. staknil je, kar je iskal kar je iskal, to je dobil ♪
  23.      stalaktíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stalaktite: stalaktitne tvorbe ♦ um. stalaktitni obok obok s stalaktitom podobnimi okrasnimi elementi v muslimanski arhitekturi ♪
  24.      stálen  -lna -o prid., stálnejši (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni: stalni izdatki; stalne cene; vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka / stalno vreme dalj časa enako; dalj časa lepo; stalen značaj uravnovešen; beseda je dobila stalno pisno podobo ustaljeno // sestavljen iz vedno istih stvari, oseb: imeti stalen repertoar; čaj iz stalne mešanice; razstaviti stalno zbirko / stalna družba; stalno omizje 2. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: stalne naloge; vzeti koga v stalno oskrbo; pravica do stalne paše; stalna zaposlitev / ustanoviti stalno komisijo; odpreti stalno avtobusno progo; dobiti stalno gledališče / stalna konferenca mest; potrdilo o stalni nesposobnosti // ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo na določenem mestu: postaviti stalen bivak; stalni mejni prehodi; stalne naprave; stalna vesoljska postaja / stalni prebivalci kraja / stalni gostje gostje, ki se mudijo, ostanejo kje dalj časa // ki je, obstaja brez konca: na svetu ni nobena reč stalna / redko stalne barve obstojne 3. ki traja brez prekinitve, prekinitev: čutiti stalno bolečino v prsih; živeti v stalni negotovosti; stalna potreba po kisiku; biti pod stalnim nadzorstvom // ekspr. zelo pogost, pogosten: naveličati se stalnih opominov; stalni prepiri ga utrujajo; zaradi stalnega vetra ga je bolela glava; stalne pritožbe delavcev 4. ki ga kdo ima, uporablja dalj časa, ob vsaki priložnosti: sesti na stalni prostor ob oknu; dobiti stalni sedež v gledališču / navesti stalno bivališče kraj, kjer se kdo naseli, da v njem stalno živi // ki je s kom v kakem odnosu dalj časa, ob vsaki priložnosti: stalni naročniki revije; stalni obiskovalci razstav / dati blago najprej stalnim odjemalcem, strankam ◊ anat. stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; ekon. stalna plača nekdaj plača, ki jo prejema oseba s stalno zaposlitvijo; fiz. stalni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajni magnet; stalna deformacija deformacija, pri kateri se telo ne vrne v prvotno obliko; lingv. stalni naglas naglas, ki nastopa vedno na istem mestu v besedi; stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; lit. stalna pesniška oblika pesniška oblika, ki se uporablja nespremenjena že dalj časa; lov. stalna divjad divjad, ki živi stalno v istem lovišču; mat. stalni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka; stalna količina količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; ptt stalna telefonska zveza telefonska zveza, ki se lahko uporablja ne glede na čas ali v času, ko ustrezna centrala ne dela; šol. stalni učitelj nekdaj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom; vet. stalni zob zob, ki ne izpade več; voj. stalna vojska vojska, ki jo ima kaka država v mirnem času stálno prisl.: ta drama je stalno na programu; stalno prebivati kje; stalno se pritoževati; stalno sodelovati ♦ zool. stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice; sam.: v življenju ni nič stalnega; naseliti se za stalno ♪
  25.      stálež  -a m (ȃ) 1. lov. število (določene) divjadi, navadno v lovišču: ugotavljati, varovati stalež; stalež divjega zajca pada ♦ agr. povečati stalež živine število; rib. ribji stalež količina rib v ribolovni vodi 2. publ. število zaposlenih v kaki dejavnosti: zmanjšali so stalež delavcev v rudniku; stalež moštva pri vojakih 3. knjiž. položaj, status: imeti stalež filmskega delavca; državljanski stalež / o njegovem socialnem staležu vemo zelo malo ∙ žarg. dobil je tri dni bolniškega staleža bolniškega dopusta ♪

   16.071 16.096 16.121 16.146 16.171 16.196 16.221 16.246 16.271 16.296  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA