Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo, Sierra Leone (14.896-14.920)
- samolásten -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisen ◊ bot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega ♪
- sámonasláda -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. naslada nad samim seboj: on hoče le samonaslado in srečo ♪
- sámooboževánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. oboževanje samega sebe: njegova samozavest je že podobna samooboževanju; pesnikovo samooboževanje ♪
- sámoobrámba -e ž (ȃ-ȃ) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi ♪
- sámoobrámben -bna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice ♪
- sámoobsôdba -e ž (ȃ-ō) knjiž. obsodba samega sebe: poslušala je njegovo samoobsodbo; samoobtožba in samoobsodba ♪
- sámoobtôžba -e ž (ȃ-ō) obtožba samega sebe: poslušal je njeno mučno samoobtožbo / pisateljeve javne samoobtožbe ♦ jur. kriva samoobtožba ♪
- sámoodgovórnost -i ž (ȃ-ọ́) knjiž. odgovornost pred samim seboj: pri delu je potreben čut samoodgovornosti; samodisciplina in samoodgovornost / samoodgovornost ljudstva ♪
- sámoodlóčanje -a s (ȃ-ọ́) lastno, svobodno odločanje: pravica narodov do samoodločanja; samoodločanje in samoupravljanje ♪
- sámoodlóčba -e ž (ȃ-ọ̑) lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: pravica narodov do samoodločbe; zahteva po samoodločbi / kulturna, narodna, politična samoodločba ♦ jur. samoodločba naroda načelo, po katerem ima narod pravico do lastne države ♪
- sámoodločítev -tve ž (ȃ-ȋ) lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: kolonialisti so hoteli onemogočiti samoodločitev ljudstva; pravica narodov do samoodločitve ♪
- sámoodpóved -i ž (ȃ-ọ̑) odpoved samemu sebi, svojim koristim: to zahteva od človeka samoodpoved / požrtvovalnost in samoodpoved borcev samoodpovedovanje; samoodpoved in samopremagovanje ♪
- sámoodpovedovánje -a s (ȃ-ȃ) odpovedovanje samemu sebi, svojim koristim: za otroke skrbi z izredno požrtvovalnostjo in samoodpovedovanjem; samoodpovedovanje borcev; samoodpovedovanje in samopremagovanje ♪
- sámoodsében tudi sámoodsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: samoodsebno gibanje ♦ med. samoodsebni splav spontani splav sámoodsébno tudi sámoodsêbno prisl.: bolnik je samoodsebno ozdravel ♪
- samoók -a m (ọ̑) zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook ♪
- sámooplodítev -tve ž (ȃ-ȋ) bot. oploditev s spolnimi celicami istega cveta: samooprašitev in samooploditev ♪
- sámooplojevánje -a s (ȃ-ȃ) bot. oplojevanje s spolnimi celicami istega cveta: samoopraševanje in samooplojevanje ♪
- sámoopraševánje -a s (ȃ-ȃ) bot. opraševanje s pelodom istega cveta ♪
- sámooprašítev -tve ž (ȃ-ȋ) bot. oprašitev s pelodom istega cveta: samooprašitev vijolice ♪
- sámoopredelítev -tve ž (ȃ-ȋ) lastna, svobodna opredelitev zlasti kake skupnosti: priznati narodom pravico do samoopredelitve / narodna, politična samoopredelitev / osebna človekova samoopredelitev ♪
- sámooskŕba -e ž (ȃ-ȓ) knjiž. oskrba samega sebe: nasade oljk potrebujejo za samooskrbo; samooskrba s kmetijskimi pridelki ♪
- sámooskrbovánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. oskrbovanje samega sebe: samooskrbovanje z mesom ♪
- sámoosvobodítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. osvoboditev samega sebe: samoosvoboditev delavskega razreda / samoosvoboditev človeka ♪
- sámoovádba -e ž (ȃ-ȃ) ovadba samega sebe: misel na samoovadbo ga je hitro minila ♦ jur. kriva samoovadba ovadba samega sebe, ki ni v skladu z dejstvi ♪
- samopál in samopàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali ♪
14.771 14.796 14.821 14.846 14.871 14.896 14.921 14.946 14.971 14.996