Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (14.526-14.550)



  1.      retórika  -e ž (ọ́) 1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo: prevzela jih je njegova bleščeča retorika; vaditi se v retoriki / študirati retoriko; pravila retorike 2. knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje, izražanje; leporečje: za njegove spise sta značilni gostobesednost in retorika; govornik je zašel v patos in retoriko // govorjenje, izražanje sploh: taka retorika je bolj primerna za pravnika kot za pisatelja 3. do 1848 zadnji razred šestletne gimnazije: končati retoriko
  2.      retrográden  -dna -o prid. () knjiž. 1. ki je usmerjen nazaj, proti izhodišču, povraten: retrogradno gibanje / retrogradno prikazovanje dogodkov / retrogradna smer ♦ astr. retrogradno gibanje planetov navidezno gibanje planetov glede na zvezdno nebo od vzhoda proti zahodu; lingv. retrogradni slovar odzadnji slovar; med. retrogradna amnezija amnezija, ki se nanaša na dogodke pred poškodbo možganov, boleznijo 2. nazadnjaški, konservativen: retrogradna miselnost / retrogradno stališče
  3.      retúša  -e ž () 1. glagolnik od retuširati: z retušo odstraniti lise s fotografije / čopič za retušo / delati dobre retuše 2. fot. kar izboljšuje fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: obraz je olepšal z rahlimi retušami 3. knjiž. sprememba, olepšava: načrt novega avtomobila je doživel še nekaj retuš
  4.      retušírati  -am dov. in nedov. () 1. fot. izboljšati fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: retuširati negativ, pozitiv; retuširati s svinčnikom, z barvo ♦ tisk. retuširati kliše 2. knjiž. spremeniti, olepšati: v poročilu je retuširal nekatera dejstva / zgodbo je pred objavo nekoliko retuširal retušíran -a -o: retuširana fotografija; v noveli je podal nekoliko retuširano podobo podeželja
  5.      réva  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: reva je v življenju veliko pretrpela; pomislil je na mater, kako mora reva delati / pogovarjale so se, kakšne reve so gospodinje 2. ekspr. slaboten, bolehen, šibek človek: ta reva vreče še premakniti ne more; bila je taka reva, da se niti obleči ni mogla sama 3. slabš. neodločen, bojazljiv človek: na odru je junak, v življenju pa reva; dokazati moraš, da nisi reva; prava reva je, nič si ne upa / kot psovka ali se bojiš, reva 4. knjiž. revež: borili so se, da delavec ne bi bil več izkoriščana reva / brez upanja je človek velika reva 5. star. trpljenje, težava, skrb: s pitjem je skušal pozabiti svoje reve; pripovedoval mu je o svoji revi in težavi // revščina, beda: reva jih je prisilila, da so se odselili; v mestu je vladala velika reva; ni poznal reve in pomanjkanja
  6.      revanšírati se  -am se tudi revanžírati se -am se dov. in nedov. () knjiž. povrniti, oddolžiti se: revanširati se za uslugo; ne vem, s čim bi se vam revanširal / za žalitev se ti bom že še revanširal maščeval / kot vljudnostna fraza kako naj se vam revanširam ● knjiž. v povratni tekmi se je moštvo revanširalo za poraz je zmagalo
  7.      révček  -čka m (ẹ̑) 1. ekspr. manjšalnica od revež: revčki so, še za kruh nimajo; vaški revčki / ta revček je že dolgo bolan / kot nagovor revček, kje te boli 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: od tega revčka res ne moreš pričakovati, da bi se komu uprl / kot psovka kaj boš ti, revček
  8.      réven  -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek; postati, biti reven; revna družina; revno prebivalstvo; reven kot cerkvena miš zelo / revnejši deli mesta; revne vasi 2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik; revna in suha zemlja; revna nahajališča rude / z rudami, neustalj. na rudah revna država; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši 3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek; revna pokojnina; revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje 4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož; pokrajina z revno travo / igra je precej revna // ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo 5. nav. ekspr. nerazkošen, skromen: revna hiša; revna obleka; revna oprema; revno kosilo 6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati; vsa revna je obstala na pragu 7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom; bil je ves reven in shujšan; sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega révno prisl.: revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati
  9.      reverénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. spoštovanje, čaščenje: sprejeti koga z reverenco; klanjati se v znak reverence // v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju poklon z upogibom kolena: narediti reverenco pred kraljico
  10.      révež  -a m (ẹ̑) 1. reven človek: bili so taki reveži, da še za kruh niso imeli; revežem je razdelil nekaj obleke; vaški reveži / občinski revež nekdaj človek brez dohodkov, za katerega skrbi občina; pren. kulturni reveži 2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: revež je bolan že tretje leto; reveže so spet pretepli / kot nagovor ti revež ti, kaj si moral prestati ● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež
  11.      révica  -e ž (ẹ̑) ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: revica je po dolgi bolezni umrla; od vsega hudega se je revici zmešalo
  12.      revidírati  -am dov. in nedov. () 1. pregledati poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: revidirati poslovanje; revidirati račune 2. pregledati kak dokument, besedilo, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: revidirati volilni imenik; revidirati učne načrte / revidirati šolski sistem // spremeniti kak dokument, besedilo glede na določene zahteve, potrebe: revidirati pogodbo / revidirati mnenje, sodbo o čem spremeniti revidíran -a -o: revidirani učbeniki
  13.      revíja  -e ž () 1. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: prelistavati revijo; naročiti se na revijo / ilustrirana revija; literarna, modna, strokovna revija 2. odrsko glasbeno delo z govorjenimi dialogi, pevskimi in plesnimi točkami ter razkošno sceno, kostumi: ogledati si revijo; nastopati v reviji / glasbena revija; plesna revija na ledu 3. s prilastkom prireditev, ki omogoča pregled dosežkov navadno na določenem kulturnem področju: prirediti revijo amaterskih gledaliških skupin; revija pevskih zborov / revija naših najboljših drsalcev ♦ obl. modna revija prireditev, na kateri kažejo manekeni modele oblačil
  14.      revír  -ja m () 1. navadno s prilastkom manjši del ozemlja, na katerem je, se opravlja določena dejavnost; področje, območje: določiti lovski družini njen revir / gozdni, lovski revir / ekspr.: to je moj revir, ne išči tu gob; ta lisica ima velik revir / publ.: privlačen izletniški revir; začenja se trgatev v enem naših najlepših vinogradniških revirjev; pren., ekspr. pusti dekle pri miru, to je moj revir // področje, kraj, kjer se pridobiva premog: delati, živeti v revirju; proučevati delavsko gibanje v revirjih / premogovni revir; rudarski revir ∙ črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik 2. žarg., med drugo svetovno vojno oddelek za bolnike v koncentracijskem taborišču: bolnike so odnesli v revir
  15.      revírec  -rca m () žarg. prebivalec rudarskega revirja: delavsko gibanje med revirci; zborovanje revircev
  16.      révišče  -a s (ẹ̑) star. revše: revišče se je komaj skobacalo s stola / kot nagovor s čim boš pa plačalo, revišče
  17.      revizíja  tudi revízija -e ž (; í) 1. pregled poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: opraviti revizijo; zahtevati revizijo; revizija knjigovodstva; revizija finančnega poslovanja; revizija računov 2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj spremembajur. pismeno izraženo nesoglasje s pravnomočno sodbo, sklepom sodišča druge stopnje o civilnih zadevah
  18.      revizionízem  -zma m () 1. polit. zavzemanje, prizadevanje za spremembo nekaterih filozofskih, ekonomskih, političnih osnov marksizma: kritizirati revizionizem / revizionizem v delavskem gibanju; nasprotnik, utemeljitelj revizionizma 2. zavzemanje, prizadevanje za spremembo česa: revizionizem v psihologiji
  19.      revmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na revmatizem: revmatične bolečine / revmatični bolnik; revmatični sklepi; biti revmatičen / revmatično vnetje
  20.      revmatízem  -zma m () bolezen zlasti gibalnega sistema zaradi vnetja, degeneracije, presnovnih motenj: imeti revmatizem; zdraviti revmatizem; kronične oblike revmatizma / mišični revmatizem; sklepni revmatizem ♦ med. akutni revmatizem
  21.      revmatológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za revmatične bolezni: iti k revmatologu; kongres revmatologov
  22.      revolúcija  -e ž (ú) 1. radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov, ki jo izvedejo napredne družbene sile: pripravljati revolucijo; boriti se za revolucijo / buržoazna revolucija; ljudska revolucija; socialistična revolucija; socialna revolucija / pridobitve revolucije // gibanje za tako spremembo: revolucija se je razširila po vsej državi; organizirati revolucijo; začeti revolucijo; pristaš revolucije 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom velika, hitra sprememba na kakem področju človekovega delovanja: kulturna revolucija; tehnološka revolucija; revolucija v slikarstvu / duhovna, miselna revolucija; seksualna revolucija ◊ astr. revolucija gibanje planeta okoli Sonca; ekon. agrarna revolucija hitra kvalitativna sprememba načina proizvodnje v poljedelstvu zaradi uporabe obdelovalnih strojev in kemičnih sredstev; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; soc. demografska revolucija skokovito naraščanje prebivalstva na določenem območju; zgod. februarska revolucija buržoaznodemokratična revolucija februarja 1848 v Franciji; francoska revolucija buržoazna revolucija leta 1789 v Franciji; julijska revolucija buržoazna revolucija julija 1830 v Franciji; madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem; marčna revolucija buržoaznodemokratična revolucija v mesecu marcu 1848 v Avstriji; oktobrska revolucija socialistična revolucija leta 1917 v Rusiji
  23.      revolucionár  -ja m (á) 1. kdor si prizadeva za revolucijo ali sodeluje v njej: biti, postati revolucionar; naši predvojni revolucionarji; junaštvo revolucionarjev 2. nav. ekspr. kdor si prizadeva za veliko, hitro spremembo na kakem področju človekovega delovanja: revolucionarji v slikarstvu / v svojem ustvarjanju je premalo revolucionar je premalo revolucionaren
  24.      revolucionáren  -rna -o prid., revolucionárnejši (ā) nanašajoč se na revolucionarje ali revolucijo: obsodili so ga zaradi revolucionarne dejavnosti / revolucionarni boj; revolucionarni cilji; ekspr. revolucionarno vrenje / revolucionarno gibanje / revolucionarna literatura / revolucionarni heroizem; zavedal se je svojega revolucionarnega poslanstva / revolucionarna oblast revolucijska // ekspr. ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: revolucionarne novosti v glasbi; revolucionarne spremembe / to je revolucionarno odkritje; nekatera spoznanja so res revolucionarna ◊ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje revolucionárno prisl.: revolucionarno delovati; revolucionarno usmerjen človek
  25.      revolucionírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. delati kaj revolucionarno: revolucionirati delavstvo / revolucionirati družbeno zavest 2. knjiž. povzročati velike, hitre spremembe na kakem področju človekovega delovanja: revolucionirati ekonomijo, gradbeništvo; revolucionirati kmetijstvo z uporabo strojev; revolucionirati umetnost 3. zastar. upirati se: vojaki so revolucionirali / revolucionirati proti krivični družbeni ureditvi revolucionirajóč -a -e: revolucionirajoči delavci

   14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA