Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo, Sierra Leone (14.451-14.475)
- remedúra -e ž (ȗ) knjiž. izboljšanje, ureditev: remedura razmer / uvesti remedure v poslovanje izboljšave / remedure proti prekupčevanju ukrepi ♪
- rémelj -na [mǝl] m (ẹ̑) nižje pog. (lesena) letev: zaboj iz remeljnov / polagati strešno opeko na remeljne ♪
- remisíja -e ž (ȋ) med. začasno izboljšanje bolezni: za to bolezen so značilne remisije ♪
- réna 1 -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. pokrovka: pokriti lonec z reno 2. nav. mn. činela: boben in rene ♪
- renčánje -a s (ȃ) glagolnik od renčati: renčanje medveda, psa / ne bom poslušal njegovega renčanja ♪
- renéta -e ž (ẹ̑) agr. jesensko ali zimsko jabolko zelene ali rumene barve z rdečimi, oranžnimi progami: jonatan in reneta ♪
- reniténca -e ž (ẹ̑) knjiž., redko upornost, kljubovalnost: mladostna renitenca ♪
- reniténten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko uporen, kljubovalen: renitenten človek ♪
- renomírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. hvaliti, slaviti: v govoru je renomiral pokojnikove zasluge // hvaliti se, postavljati se: nikar spet ne renomiraj; rad renomira s svojo spretnostjo renomíran -a -o 1. deležnik od renomirati: toliko renomirano blago se je izkazalo za slabo 2. znan, slovit: renomiran znanstvenik; renomirana tovarna; renomirano zdravilišče ♪
- rentáčiti -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. z grobim, zadirčnim govorjenjem izražati jezo, nezadovoljstvo: nič ji ni prav, zmeraj rentači; rentačiti zaradi slabega vremena / rentačiti na koga, nad kom // s prislovnim določilom tako izražajoč jezo, nezadovoljstvo iti: rentačiti dalje po cesti 2. grobo, zadirčno govoriti: kaj tako rentačiš, mirno povej / vse so pokvarili, je rentačil ♪
- réntgen -a m (ẹ̑) 1. rentgenski aparat: rentgen se je pokvaril; slikati z rentgenom 2. žarg. rentgenski pregled: poslati bolnika na rentgen // rentgenski oddelek: v službi je na rentgenu 3. fiz., do 1980 enota za merjenje obsevne doze ionizirajočega sevanja: meriti moč sevanja v rentgenih ♪
- rentgenizíranje -a s (ȋ) glagolnik od rentgenizirati: poslati bolnika na rentgeniziranje; rentgeniziranje pljuč ♪
- rentgenizírati -am nedov. in dov. (ȋ) presvetljevati ali slikati z rentgenskimi žarki, zlasti telesne dele, organe: rentgenizirati prsni koš, pljuča / rentgenizirati bolnika ∙ ekspr. rentgeniziral jih je skozi svoja debela očala ostro, predirljivo gledal ♦ teh. rentgenizirati kovinski ulitek ♪
- rentgenolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rentgenologe ali rentgenologijo: rentgenološke preiskave / rentgenološki inštitut; rentgenološki oddelek bolnišnice ♪
- réntgenski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uporabo rentgenskih žarkov: rentgensko presvetljevanje; rentgensko slikanje zob / rentgenski aparat aparat za presvetljevanje ali slikanje telesnih delov, organov z rentgenskimi žarki / rentgenski oddelek v bolnišnici; rentgenski tehnik ◊ fiz. rentgenski žarki ali rentgenska svetloba elektromagnetno valovanje z majhno valovno dolžino, izvirajoče iz elektronov v atomih; rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; med. rentgenski izvid; rentgenski posnetek; rentgenska diagnostika; teh. rentgenska naprava za odkrivanje razpok v zidu; rentgenska preiskava ulitka réntgensko prisl.: rentgensko slikati prsni koš ♪
- réntnica -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah ženska, ki ima, prejema rento: poročil se je z bogato rentnico ♪
- réntnik -a m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor ima, prejema rento: bogat rentnik; rentniki in podjetniki ♪
- rèp rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́) 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine) // dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom 2. navadno s prilastkom repu podoben del česa a) po mestu: rep letala, vozila b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom 3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino 4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se
je daljšal / čakati, stati v repu 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa // navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep ● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili
se izkoristi kakršnokoli opravičilo ◊ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom ♪
- répar -ja m (ẹ̑) nekdaj srebrnik za štiri krajcarje: od trgovca si je izposodil šestdeset goldinarjev in pet reparjev ♦ num. srebrnik s podobo repe na eni strani, kovan od začetka 16. stoletja v Salzburgu ♪
- répast -a -o prid. (ẹ́) podoben repi: jabolka imajo repast okus ● ekspr. imeti repaste lase ravne, v pramenih viseče ♪
- répen -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na repo: repno listje, perje; repno seme / repni olupki / repno polje ♦ bot. repna ogrščica repi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica rapa var. silvestris ♪
- repénčiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. 1. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: doma se repenči, v službi je pa preveč pohleven; repenčiti se kakor petelin na gnoju 2. jeziti se, razburjati se: repenči se, kadar boš upravičen; najbolj so se repenčili tisti, ki se jim sploh ne bi bilo treba / dokaži, da nisi reva, se je repenčil ♪
- reperkusíja tudi reperkúsija -e ž (ȋ; ú) mn., publ. posledica: spor med državama je imel škodljive reperkusije; tako ravnanje ne bo brez neprijetnih reperkusij / dviganje cen električne energije bo privedlo do reperkusij na cene izdelkov bo vplivalo ♪
- repertoár -ja m (ā) 1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon ∙ žarg., gled. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo // vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja 2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti ♪
- repetírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. ponoviti: predstavo so na željo občinstva še dvakrat repetirali ∙ žarg., šol. repetirati razred ponavljati 2. voj. potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev: repetiral je in ustrelil / repetirati puško, pištolo ♪
14.326 14.351 14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551