Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (1.401-1.425)



  1.      brbónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od brbonec: brbonček na bradi
  2.      brbónčica  -e ž (ọ̑) nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože
  3.      brbónec  -nca m (ọ̑) redko izpuščaj, mozolj: brbonec na ustnici
  4.      brbòt  -ôta m ( ó) glas, kot ga daje voda pri vretju: brbot studenca
  5.      brbotánje  -a s () glagolnik od brbotati: brbotanje potoka / dekličino brbotanje
  6.      brbotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir
  7.      bŕbra  -e ž () ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: nepoboljšljiva brbra si bil in si še; ne zaupaj tej ženski, ker je brbra
  8.      brbúnkati  -am nedov. () dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati: voda brbunka
  9.      bŕca  -e ž () sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli ∙ pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)
  10.      brčánje  -a s () glagolnik od brčati: brčanje bobnov / enakomerno brčanje kolovrata
  11.      brčáti  -ím nedov. (á í) dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati
  12.      brdávs  -a m () ekspr. velik, zelo močen človek: takle brdavs jih bo že ukrotil // redko neotesanec, omejenec: surov brdavs
  13.      bŕdnja  -e ž () bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: travnik je bil ves pokrit z brdnjo
  14.      bŕdovka  -e ž (ŕ) bot. visoka gorska rastlina z modrimi cveti v koških, Cicerbita alpina
  15.      bréča  -e ž (ẹ́) petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj, sprimek: peščenjaki in breče; kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti; vulkanska breča breča v vulkanskem žrelu
  16.      brég  -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočjunar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
  17.      bregovít  -a -o prid. () poln strmin, hribov: bregovit svet; bregovita pokrajina / bregovite njive ki ležijo v bregu
  18.      bréj  -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov
  19.      bréjost  -i ž (ẹ́) stanje breje živali: čez tri mesece bo kravi potekla brejost; v drugi polovici brejosti
  20.      bréka  -e ž (ẹ́) bot. gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis
  21.      brékanica  -e ž (ẹ́) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš
  22.      brékovec  -vca m (ẹ́) bot. breka
  23.      breskovolísten  -tna -o prid. () bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria
  24.      brést  in brèst brésta m (ẹ̄; ẹ́) listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesabot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra
  25.      bréstlítovski  -a -o prid. (ẹ̑-) zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo

   1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA