Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (13.976-14.000)


  1.      razbolênost  -i ž (é) stanje razbolenega: zaradi razbolenosti celega telesa ni mogel spati / občutek razbolenosti / čustvena, notranja razbolenost ♪
  2.      razboléti  -ím dov., razbôlel (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče: mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli 2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel razboléti se nav. 3. os. postati (zelo) boleč: grlo se je čez noč razbolelo; vse telo se mi je razbolelo; pren. srce se ji je razbolelo zaradi sinove nesreče; v njem se je razbolela zavest krivde razbôlel tudi razbolèl in razbolél -éla -o: razbolela glava; od premočne svetlobe razbolele oči razbolèn -êna -o: žalosten in razbolen človek; razboleni živci; razbolen se je premetaval po postelji; potrla ga je materina razbolena pripomba; razboleno koleno ♪
  3.      razbolévati  -am nedov. (ẹ́) 1. nav. 3. os. povzročati, da kaj postane (zelo) boleče: dvigovanje težkih predmetov ramo razboleva 2. knjiž. povzročati, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: z njim se je težko pogovarjati, vse ga razboleva; razboleva se ob misli na dom razbolévati se nav. 3. os. postajati (zelo) boleč: koleno se že spet razboleva ♪
  4.      razbòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. razčlenjevanje, analiza: tako kaže razbor; kritičen, nepopoln, podroben razbor; na začetku je razbor sodobne lirike; razbor gospodarskih razmer / ta razbor je preveč oseben presoja, ocena ● zastar. nič ne reci brez razbora premisleka; knjiž. razbor pesmi je pomanjkljiv izbor ♪
  5.      razbóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. preudaren, pameten: njegov oče je razboren človek / razborna poraba blaga premišljena, pretehtana ♪
  6.      razborít  -a -o prid., razborítejši (ȋ) 1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih // zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija 2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit ♪
  7.      razborítež  -a m (ȋ) ekspr. zelo živahen, nemiren človek: le s težavo je mirila male razboriteže ♪
  8.      razborítost  -i ž (ȋ) 1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen // živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala 2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost ♪
  9.      razbôsti  -bôdem dov., razbôdel in razbódel razbôdla, stil. razbòl razbôla (ó) narediti vbode, vbodljaje na več mestih: razbosti blago z iglo razbodèn -êna -o: razboden suknjič ♪
  10.      razbožánstviti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. odvzeti božanskost: Prometej je s svojim dejanjem razbožanstvil boga / razbožanstviti umetnost ♪
  11.      razbráti  -bêrem dov., stil. razberó; razbrál (á é) 1. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: na spomeniku je razbral le še ime; list je popackan, zato se nekaterih besed ne da razbrati; s težavo je razbral napis / razbrati skrivnostne znake ∙ knjiž. razbrati med vrsticami uganiti prikrito misel // razumeti ustaljene, dogovorjene znake; prebrati: razbrati šifrirano besedilo 2. knjiž. z gledanjem, opazovanjem česa ugotoviti, spoznati kaj: razbrati simbolični pomen slike / bilo je temno, da nisem razbral, koliko jih je bilo razločil // ugotoviti, spoznati sploh: razbrati pomen besede iz sobesedila; iz zadnjega pisma je razbrala, da je v tujini nesrečen; iz statistike razberemo, da se poraba povečuje / iz njenega vedenja je razbral, da je zaskrbljena; na njegovem obrazu je skušala razbrati, kaj misli razbráti se zastar. spoznati se, znajti se: v mojih zapiskih se ne bo nihče razbral razbrán -a -o: ta pisava je že razbrana ∙ knjiž. kritično razbrane pesmi izbrane ♪
  12.      razbrázdati  -am dov. (ā ȃ ) ekspr. narediti brazdi podobne zareze: motorni čoln je razbrazdal morje; nalivi so razbrazdali pobočje / skrbi in bolezni človeku razbrazdajo obraz razbrázdan -a -o: razbrazdan obraz; razbrazdana cesta; razbrazdano čelo ♪
  13.      razbremeníti  -ím dov., razbreménil (ȋ í) 1. (od)vzeti breme, težek predmet s česa: razbremeniti avtomobil; vozilo je treba dvigniti, da se razbremenijo vzmeti / z berglami je razbremenil bolno nogo / razbremeniti motor; pren. odkrit pogovor ga je razbremenil 2. narediti, da ima kdo manj dela, dolžnosti: otrok bo zbolel, če ga ne boste razbremenili; družine ne moremo popolnoma razbremeniti gospodinjskega dela ● obvoznica bo razbremenila ceste skozi mesto na njih bo manj prometa ◊ jur. razbremeniti posestvo hipotek razbremenjèn -êna -o: ukvarjal se je z otroki, da je bila žena razbremenjena ♪
  14.      razbrstéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) narediti brste: kostanji se bodo kmalu razbrsteli / zapuščeni park se je razbrstel; pren. v njem se je razbrstela ljubezen ♪
  15.      razbúriti  -im dov. (ū ȗ) 1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila; pok konja razburi; zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel // povzročiti nezadovoljstvo, ogorčenost: pristranska kritika, krivica jih je razburila 2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter je razburil morsko gladino; proti večeru se je morje razburilo razbúriti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburiti; če se razburi, mu lahko škoduje; ekspr. za vsako malenkost se razburi; hitro se razburiti // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razburiti se zaradi slabega gospodarjenja; razburil se je nad sinovimi neuspehi; glasno, javno se razburiti / tega ne bom poslušal, se je razburil razbúrjen -a -o: razburjen človek; spregovoril je z razburjenim glasom; bil je tako razburjen, da ni mogel zaspati; razburjena je prišla domov; prisl.: razburjeno govoriti, oditi ♪
  16.      razbúrjati  -am nedov. (ú) povzročati stanje velike vznemirjenosti: nove ideje ljudi razburjajo; ta misel ga razburja / ekspr. ženske mu razburjajo kri / skrivnost je razburjala našo radovednost razvnemala // povzročati nezadovoljstvo, ogorčenost: krivica ga razburja; s svojim ravnanjem je razburjala starše razbúrjati se čutiti, izražati veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburjati; ne razburjajte se zaradi nepomembnih stvari; ekspr. razburja se za vsako malenkost; ne razburjaj se po nepotrebnem; rad se razburja // izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: razburjati se zaradi slabe kvalitete, nepoštenosti / spet se je vse podražilo, se je razburjala žena razburjajóč -a -e: razburjajoči se ljudje ♪
  17.      razbúrjenje  -a s (ȗ) stanje razburjenega človeka: hotel je prikriti svoje razburjenje; drhteti, tresti se od razburjenja; besede, izrečene v razburjenju / z velikim razburjenjem jo je poslušal / vsako razburjenje je za bolnika nevarno ♪
  18.      razbúrkati  -am dov. (ȗ) narediti razgibano, valovito: burja je razburkala morje; proti večeru se je morje razburkalo // ekspr. vznemiriti, razvneti: knjiga bo razburkala javnost; novica je razburkala vaščane / doživetje je razburkalo njegovo domišljijo razbúrkan -a -o deležnik od razburkati: razburkano morje // ekspr. nemiren, buren: razburkani časi / razburkano življenje ♪
  19.      razburljív  -a -o prid., razburljívejši (ȋ í) 1. ki se (rad) razburja: razburljiv človek; bolnik je postal razburljiv / biti razburljive narave 2. ki razburi: razburljiv dogodek; razburljiva novica, zgodba // ki je poln vznemirljivih dogodkov: razburljiv dan, sestanek; tekma je bila zelo razburljiva / razburljivo življenje / razburljiv poklic razburljívo prisl.: razburljivo živeti ♪
  20.      razburljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razburljivega človeka: moti ga fantova razburljivost; bolestna razburljivost / razburljivost tekme ♪
  21.      razcefráti  -ám [cef in cǝf] dov. (á ȃ) 1. raztrgati na koščke, nitke: jezno je razcefrala pismo; rob plašča se je razcefral / razcefrati na drobne koščke, v lističe / toča je razcefrala liste; pren. veter je razcefral oblake 2. ekspr. zelo negativno oceniti, zelo skritizirati: kritika je delo razcefrala; na sestanku bodo načrt verjetno popolnoma razcefrali razcefrán -a -o: razcefrane čipke; hlače so že razcefrane ♪
  22.      razcèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razcepiti: povzročiti, preprečiti razcep; po razcepu je postal predsednik na novo nastale organizacije; svetovnonazorski razcep; razcep stranke; razcep sveta na bloke; pisatelj prikazuje razcep med starimi in mladimi / razcep ogljikovodikov; razcep števila 2. razcepljenost: razcep v društvu se je še poglobil; razcep škoduje ugledu stranke 3. reža, ki nastane pri cepljenju: zabiti zagozdo v razcep 4. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge: voziti po desnem razcepu // kraj, prostor, kjer se cesta, proga razcepi: na razcepu je kažipot 5. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: razcep mišljenja / razcep osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost ● knjiž., redko razcep med osebnimi in skupnimi interesi nasprotje ◊ anat. razcep arterije, sapnika; fiz. razcep jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in se sprošča energija ♪
  23.      razcepíti  in razcépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr. blisk je razcepil noč // narediti, da kaj začne potekati v dve ali več smeri: razcepiti cesto; v dolini se proga razcepi / reka se razcepi v rokave; vejasto se razcepiti 2. ločiti v dele, skupine: stalni spori bodo razcepili organizacijo; prej enotno delavstvo se je razcepilo / razcepiti državo razdeliti ◊ fiz. razcepiti jedro uranovega izotopa; kem. razcepiti molekulo; mat. razcepiti polinom razstaviti ga na faktorje razcépljen -a -o: razcepljen jezik; razcepljeni lasje; razcepljeni smo na več taborov; drevesasto, viličasto razcepljen ∙ knjiž., redko duševno, notranje razcepljen človek razdvojen, razklan ♦ bot. razcepljeni list ♪
  24.      razcvétati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. začenjati cveteti: ajda se razcveta; na prisojnih pobočjih so se razcvetale trobentice; pozno se razcvetati / cvet se že razcveta se odpira; pren., ekspr. dan se je razcvetal 2. ekspr. dobivati (zelo) zdrav, lep videz: niti opazil ni, kako se dekle razcveta 3. ekspr. postajati gospodarsko uspešen: mesto se veča in razcveta // pojavljati se v veliki meri: v devetnajstem stoletju so se razcvetale čitalnice / upanje v rešitev se je vedno bolj razcvetalo razcvétati knjiž. povzročati, da kaj naredi cvet, cvete: topli dnevi razcvetajo tulipane razcvetajóč se -a -e: razcvetajoča se marjetica; razcvetajoče se mesto ♪
  25.      razcvetéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: češnja se je razcvetela; vrtnice se bodo kmalu razcvetele / ekspr. travniki so se že razcveteli / cvet se je razcvetel se je odprl; pren., ekspr. pomlad se je razcvetela; v meni se je razcvetelo novo upanje 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: hitro si je opomogla od bolezni in se spet razcvetela / od ljubezni se je kar razcvetel / razcvetela se je v lepotico 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto se je razcvetelo v srednjem veku; obrt in trgovina sta se zelo razcveteli // pojaviti se v veliki meri: razcveteli sta se prevodna in izvirna književnost / ob reki so se razcveteli šotori / med njima se je razcvetela ljubezen 4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: ker so hlače predolge, se je rob hitro razcvetel ● ekspr. na obrazu se ji je razcvetela rdečica zelo je zardela razcvetèl in razcvetél -éla -o: komaj razcvetelo dekle; razcvetelo drevo razcvetèn -êna -o: razcvetena jablana, glogova vejica; prim. razcvesti se ♪

   13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA