Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (12.071-12.095)


  1.      postávljanje  -a s (á) glagolnik od postavljati: a) fantje so se veselili postavljanja mlajev / postavljanje ovir na stadionu; postavljanje spomenika na pripravljeni prostor jim je delalo težave / postavljanje mejnikov / postavljanje ločil mu je delalo preglavice / postavljanje kegljev / postavljanje učencev v vrsto je bilo precej zamudno / postavljanje straž, zased b) pomaga mu pri postavljanju hiše; posebej je usposobljen za postavljanje mostov c) postavljanje delavcev na vodilna mesta / postavljanje predlogov, vprašanj č) zaželeno je postavljanje domačih dramskih del / postavljanje izpitnih rokov / njegovo postavljanje z bogastvom ji je bilo zoprno ♪
  2.      postavljáški  -a -o prid. (á) ki se (rad) postavlja, baha: postavljaški človek; ne bodi tako postavljaški ♪
  3.      postávljati  -am nedov., stil. postavljájte; stil. postavljála (á) 1. delati, da pride kaj a) kam v pokončnem stanju: postavljati knjige na polico, steklenice v shrambo / pri hoji je postavljal palico daleč predse b) kam sploh: kadar je deževalo, je postavljala lončnice ven / postavljati ovire za tek c) kam z določenim namenom: postavljati mejnike, prometne znake / postavljati naprodaj, na ogled / ločil ne zna postavljati č) iz ležečega v pokončni položaj: vsak dan je hodil za nekaj ur postavljat keglje; bolnik se je s težavo postavljal na noge 2. delati, da pride kdo a) v določeno držo, določen položaj: učence so postavljali v vrsto; rad se je postavljal pred vrata in ogledoval mimoidoče / konj se je postavljal na zadnje noge b) kam z določenim namenom: postavljati straže, zasedo / učitelj je otroke za kazen postavljal v kot 3. graditi, zidati: v prostem času je pomagal sosedu postavljati hišo; postavljati ograjo / postavljati spomenike narodnim herojem / postavljati šotore sestavljati ogrodje in nanj napenjati šotorsko krilo 4. nav. ekspr. določati, izbirati koga za določeno delo, funkcijo: radi so ga postavljali za razsodnika v sporih / postavljali so ga na odgovorna mesta / postavljati koga za zgled // z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: tega prijatelja postavlja visoko nad druge / postavljati svoja dognanja ob tuja primerjati 5. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postavljati predloge, zahteve; otrok neprenehoma postavlja vprašanja / postavljati diagnozo 6. publ. uprizarjati, izvajati: to delo so postavljali že v mnogih gledališčih 7. nav. ekspr. določati, predpisovati: postavljati norme, pravila, roke / postavljali so cene novim izdelkom 8. nav. ekspr. ponujati, streči: postavljati jedi na mizo / pijačo so postavljali pred goste v sobi pred jedilnico ● ekspr. postavljati prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; pog. postavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; ekspr. začeli so postavljati na noge novo vojaško organizacijo ustanavljati; to vprašanje so že večkrat postavljali na dnevni red začeli obravnavati; publ. postavljati pod vprašaj celotno delovanje organizacije dvomiti o kvaliteti njenega delovanja; ekspr. to ga postavlja v slabo luč razkriva njegove negativne, slabe lastnosti ◊ šport. postavljal je dobre, rekordne čase dosegal dobre, rekordne rezultate pri hitrostnem športu; na prvenstvih postavljajo nove svetovne rekorde dosegajo; tisk. postavljati sestavljati črke v besede postávljati se 1. z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: postavljati se pred kom; postavljati se z bogastvom, junaštvom, lepoto; postavlja se s svojo telesno močjo; ne mara se postavljati s svojim znanjem / postavlja se z novo obleko baha se 2. ekspr., v zvezi z za poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: vedno se postavlja za pravice delavcev; vsi se hočejo postavljati zanjo ● ekspr. postavljati se komu po robu upirati se mu postavljáje: hodil je, postavljaje noge zelo previdno; postavljaje se z novo obleko, je hodila po sobi gor in dol postavljajóč -a -e: postavljajoč si velike cilje, je sanjal o lepi prihodnosti; hodil je, krepko postavljajoč okovano palico na trda tla postávljan -a -o: težko je odgovarjal na spretno postavljana vprašanja ♪
  4.      póstelja  -e ž (ọ́) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v postelji; otrok spi v svoji postelji; mehka, trda postelja; stranica, zglavje postelje / posteljo in omaro je naredil mizar posteljno ogrodje; lesena, železna postelja; nadstropne postelje / v počitniškem domu je še nekaj prostih postelj ležišč / hotelska cena za posteljo za prenočevanje, prenočišče / stali so okrog bolniške postelje; otroška postelja; poročna postelja postelja novoporočencev / francoska postelja navadno za dve osebi, nekoliko ožja od zakonske postelje; zakonska postelja za dve osebi; zložljiva postelja ∙ knjiž. otrok moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju; pog. sredi noči so ga dvignili iz postelje zbudili, poklicali; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; pog. bali smo se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila, prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; pog. zvečer gre zgodaj v posteljo spat; evfem. šla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; evfem. v postelji sta se dobro ujemala v spolnih odnosih; nar. žena je v (otroški) postelji je pred kratkim rodila; knjiž. dajati kaj na Prokrustovo posteljo s silo prilagajati določenim merilom, normam; ležati na smrtni postelji umirati ◊ jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi ♪
  5.      pósteljen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek; posteljne noge; prednja, zadnja posteljna stranica; leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda / publ. bolnica nima dovolj posteljnega fonda postelj / evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolno občevanje ◊ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius ♪
  6.      póst féstum  prisl. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. izraža, da se kaj zgodi, opravi po določenem dejanju, po koncu: za razstavo izvedeti post festum / preudarimo sklep, da ne bo očitkov post festum kasneje, pozneje; na sprejem priti post festum prepozno ♪
  7.      postíljanje  -a s (í) glagolnik od postiljati: nekateri bolniki so ostali med postiljanjem v sobi / postiljanje postelj ♪
  8.      postíljati  -am nedov. (í) pripravljati, urejati ležišče: vsako jutro postilja in pospravlja / postiljati posteljo / ekspr. nekatere ptice postiljajo gnezda s posušenim mahom ∙ knjiž., redko zmagovalcu so postiljali pot s cvetjem metali na pot cvetje; nar. pri bogati vdovi si postilja si prizadeva, da bi se poročil z njo ♪
  9.      postláti  -stéljem dov., postêlji posteljíte (á ẹ́) pripraviti, urediti ležišče: zjutraj postelje in pomete; otroku je v vozičku mehko postlala; postlal si je na klopi; sam si zna postlati / postlati posteljo / otrok že sam postelje zna postlati / ekspr. raca postelje gnezdo s puhom ∙ ekspr. dobro, slabo so si postlali so, živijo v dobrih, slabih gmotnih razmerah; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev postlán -a -o: lepo postlana postelja; gnezdo je bilo postlano s suho travo in dlako ∙ ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami, mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave ♪
  10.      postòj  -ôja m (ȍ ó) zastar. postanek1: hoditi brez postoja ∙ zastar. bolečina je odnehala za kratek postoj za hip, trenutek ♪
  11.      postojánka  -e ž (ȃ) zavarovan kraj, mesto, kjer se daljši čas zadržuje vojaška enota: braniti, utrditi, zapustiti postojanko; bataljon je imel svoje postojanke zunaj vasi; napasti, zavzeti sovražno postojanko; vojaki so zasedli ključne postojanke / strateška, vojaška postojanka // nav. ekspr. kraj, mesto, kjer se kdo zadržuje sploh: berači so imeli svoje ustaljene postojanke / klub je postal izrazita partijska postojanka // s prilastkom kraj, mesto, namenjeno določeni dejavnosti: izvidniška, kurirska, lovska postojanka; najbolj obiskane planinske, turistične postojanke / ekspr.: slovenska univerza, ta najvišja kulturna postojanka ustanova; rad obiskuje pivske postojanke pivnice, gostilne ♪
  12.      postópek  -pka m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje česa; nezanesljivi, preprosti, zamudni postopki; posebnosti posameznih postopkov pri učenju / spremeniti delovni postopek; proizvodni, tehnološki postopek za pridobivanje česa / v prislovni rabi: delo je potekalo po rednem postopku; publ. sprejeti zakon po hitrem postopku v kratkem času // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: njegovih postopkov niso odobravali; ta postopek ponavljamo toliko časa, da stvar dokončamo / postopke predšolskega otroka vodijo čustva 2. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve: določiti, obnoviti, sprožiti, ustaviti, uvesti postopek; vložiti postopek za razvezo zakona / biti v postopku / prositi za revizijo postopka / dokazni postopek s katerim se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločbo; enostopenjski postopek z eno samo instanco; hitri postopek za izdajo zakona pri katerem se pripravljeno besedilo zakona obravnava samo enkrat; kazenski postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; mandatni postopek v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; nepravdni postopek ki se ne rešuje s pravdo; pravdni postopek s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem; preiskovalni, razlastitveni, sodni postopek ◊ adm. upravni postopek po katerem poslujejo upravni organi; fot. obračilni postopek postopek razvijanja filma, ki da pozitiv; metal. martinski postopek za pridobivanje jekla v martinovki; ped. učni postopek način obravnavanja učne snovi ♪
  13.      postópoma  prisl. (ọ̑) izraža, da dejanje poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: obrestna mera se je postopoma dvignila na pet, šest in celo na sedem odstotkov; oboroževanje je zajelo postopoma vse države drugo za drugo // publ. polagoma, počasi: narodnoosvobodilni boj je postopoma dobival značaj socialistične revolucije; prosveta je postopoma postala last ljudstva ♪
  14.      postoríti  -ím dov., postóril (ȋ í) nar. narediti, opraviti: vse je postorila; ob sobotah postori, kar je treba ∙ knjiž. kmalu se je postorila noč se je znočilo postorjèn -êna -o: vse je bilo postorjeno ob pravem času ♪
  15.      postráni  in po stráni prisl. (á) 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani b) v katerokoli stran: stene bajte so postrani; stolp v Pisi stoji postrani; plameni švigajo kvišku in postrani; pren. vse je videl krivo in postrani 2. izraža odmik od vodoravne črte, smeri a) v desno ali levo stran: tok žene čoln postrani / nos ima postrani b) navzdol ali navzgor: usta ima postrani; nasmehnil se je postrani, le v kotu ustnic / pog. ima oči postrani poševne oči // izraža položaj pri premikanju z ožjo stranjo naprej: postrani se je preril skozi gnečo; spraviti omaro postrani skozi vrata / ležati postrani na boku 3. navadno v zvezi s pogledati izraža odmik od ravne črte v desno ali levo stran: postrani je pogledala moža; otroci se pogledujejo postrani in nasmihajo; ozrl se je postrani na soseda // ekspr., v zvezi z gledati izraža neprijaznost, sovražnost: čutil je, da ga v tovarni gledajo postrani; postrani me gleda ne mara me 4. star. ne naravnost, prikrito: postrani so mi namignili, da se nekaj pripravlja; postrani omeniti, spraševati 5. nav. ekspr. izraža pridobivanje dohodka s postransko dejavnostjo: mehanik je in v prostem času veliko postrani zasluži / tuintam dobi kak tisočak postrani ● pog. dobiti, imeti otroka postrani nezakonskega otroka; star. izmika se, drži se postrani ob strani; pog. bil je ribič le bolj postrani, sicer pa kmet samo priložnostno; neskl. pril.: postrani čepica, klobuk; postrani oči; ker ima nizko plačo, mu postrani zaslužek prav pride; prim. stran ♪
  16.      postránica  -e ž (á) nav. mn., zool. majhni, v sladki in morski vodi živeči, bočno stisnjeni raki, Amphipoda: školjke in postranice / navadna postranica ♪
  17.      postréči  -stréžem dov., postrézi postrézite in postrezíte; postrégel postrégla (ẹ́) 1. prinesti hrano, pijačo navadno gostu: ni je hotela pustiti domov, preden ji ni postregla; juho so postregli v skodelicah; prijazno postreči; prosim, postrezi si sam / postreči s pecivom / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem // s tožilnikom narediti, povzročiti, da je kdo, navadno gost, zadovoljen: postregel jih je prijazen natakar; ko je prišel z dela, ga je lepo postregla; ekspr. kar sama sta se postregla 2. dati, izročiti komu zahtevano, zaželeno blago: v trgovini so ji hitro postregli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postreči z dokazom, odgovorom; pri odgovoru je staršem postregla z lažjo / vedno jim je postregel z lepo besedo, domislico, nasvetom; postregli so jim z zanimivo zgodbo povedali so jim jo ● publ. državno prvenstvo je postreglo z nekaj zanimivimi boji na državnem prvenstvu je bilo nekaj zanimivih bojev; ekspr. vreme nam je lepo postreglo imeli smo lepo vreme postréžen -a -o: biti dobro postrežen; tu smo navadno lepo postreženi ♪
  18.      postrelíti  -ím dov., postréli in postrêli; postrélil (ȋ í) 1. drugega za drugim ustreliti: vse ujetnike so postrelili 2. s streljanjem porabiti: postrelil je vse naboje, ustrelil pa nič ● ekspr. v četrt ure so postrelili ves film posneli, porabili ♪
  19.      postréljati  in postreljáti -am, tudi postréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) postreliti: vse begunce so postreljali / streljal je tako dolgo, da je postreljal vse naboje ♪
  20.      postrézati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. streči: postrezati z najboljšim vinom / postrezat jim je hodila stara ženica ♪
  21.      postrézen  -zna -o prid. (ẹ̑) namenjen za postrežbo: natakar je na postreznem pladnju ponujal pijačo; krožnike je odložila na postrezno mizo ♪
  22.      postréžba  -e ž (ẹ̑) prinašanje hrane, pijače, navadno gostu: počasna, slaba, spretna, točna postrežba; njeno delo je bilo kuhinja in postrežba; s postrežbo v hotelu je bila zadovoljna // dajanje, izročanje zahtevanega, zaželenega blaga: postrežba v trgovini bi morala biti hitrejša; v tem lokalu je kulturna postrežba // star. nega, oskrba: v internatu ima boljšo postrežbo kot doma; bolniška postrežba ♪
  23.      postréžen 1 -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za postrežbo: postrežna miza ♪
  24.      postréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica 2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje 3. star. (bolniška) strežnica: v bolnici potrebujejo nekaj novih postrežnic ♪
  25.      postréžnik  -a m (ẹ̑) star. 1. služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: postrežnik mu je prinesel zajtrk v sobo 2. (bolniški) strežnik: postrežniki so prinesli bolnikom kosilo ♪

   11.946 11.971 11.996 12.021 12.046 12.071 12.096 12.121 12.146 12.171  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA