Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo, Sierra Leone (11.921-11.945)
- poréčnik -a m (ẹ̑) bot. vodna ali močvirska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Alisma ♪
- porédek -dka -o prid. (ẹ́) redek: krči, napadi so bili vse bolj poredki / domačini so v tem hotelu poredki gostje / ta bolezen je pri nas precej poredka ♪
- poréden -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi // ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajiv ● zastar. poreden človek hudoben, slab porédno prisl.: poredno se mu je nasmehnila; poredno jo je uščipnil v lice; poredno vprašati ♪
- poredíti -ím dov., tudi porédi; porédil; porejèn (ȋ í) krajši čas rediti: pred prodajo porediti prašiče, vole // ekspr. (nekoliko) zrediti: kar dobro ga je poredila; po bolezni se je spet poredil ♪
- porédko prisl. (ẹ̄) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: njega poredko najdem doma; v teh krajih zelo poredko sneži / pri njem so se bolj poredko srečavali ♪
- porédkoma prisl. (ẹ̑) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: dopisujeta si le poredkoma; čebele le še poredkoma letajo iz panja / vidiva se bolj poredkoma ♪
- porédnež -a m (ẹ̑) poreden človek, zlasti otrok: porednež ji je vrgel kepo za vrat / mati je oštela malega poredneža / ekspr. vrabček porednež / kot nagovor te bomo že ugnali, porednež ♪
- pòreformacíjski -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po reformaciji: poreformacijski boji / poreformacijska doba ♪
- porézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti ♪
- pôrhant -a m (ó) nižje pog. debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina; barhant: obleka iz porhanta ♪
- poríniti -em dov. (í ȋ) 1. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: poriniti avtomobil; porinil ga je, da je lahko splezal na drevo; malo poriniti voz / poriniti gugalnico / porinil je kolo po bregu zakotalil // s prislovnim določilom s sunkom spraviti, dati kam: poriniti čoln v morje; desko je porinil skozi odprtino; poriniti meč v nožnico; omaro je treba poriniti bolj k zidu / knjigo je porinil od sebe odrinil / ekspr. kozarec je porinil skozi okno vrgel 2. s sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: poriniti vrata; zapah je treba malo poriniti / porinil ga je, da je padel 3. pog. spraviti kam, dati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so porinili v izvoz / to delo so porinili meni // navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: porinili so ga v rezervo / niso vedeli, kam naj ga porinejo, pa so
ga imenovali za pomočnika / drugi so ga porinili v to ● ekspr. gospodar mu porine kozarec vina in kos pečenke dá, ponudi; ekspr. slabo blago porinejo nestalnim kupcem prodajo, ponudijo; ekspr. porinil mu je nož v prsi zabodel ga je z nožem; publ. poriniti žogo v mrežo dati gol porínjen -a -o: naprej porinjena čeljust; preplezali so škrbino, ki je kakor zagozda porinjena med gori ♪
- porívati -am nedov. (í) 1. s sunki, rinjenjem (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: porivati avtomobil; sani sta le s težavo porivala / porival ga je pred seboj rinil // s prislovnim določilom s sunki, rinjenjem spravljati, dajati kam: porivati čoln v morje; mizo so porivali na sredo sobe / te mišice s krčenjem porivajo hrano naprej 2. s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: porivati vrata s hrbtom / zakaj me pa porivaš 3. pog. spravljati kam, dajati kam kaj odvečnega: tako blago so porivali njemu / neprijetne opravke sta porivala drug drugemu ∙ pog. v trgovinah so jim porivali pokvarjena živila prodajali, ponujali // navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: očita ji, da ga je ona porivala v te špekulacije / razmere so ga vse bolj porivale v pasivnost 4. vulg. spolno
občevati porivajóč -a -e: šla je s sklonjeno glavo, porivajoč pred seboj voziček ♪
- poróčati 2 -am nedov. (ọ́) po določenem postopku delati, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: pravkar ju poroča; to je tisti, ki naju je poročal / poročajo ob sredah in sobotah poróčati se postajati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: te dni se poroča / njihova dekleta se poročajo že zelo zgodaj / dekleta se nerada poročajo na kmete ♪
- poróčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poroko: nevestina poročna priča / začel se je poročni obred / poročni šopek; bela poročna obleka / dobila je bogato poročno darilo / poročno potovanje potovanje novoporočencev / poročni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni prstan; poročna matična knjiga ∙ poročna noč prva noč po poroki; poročna postelja postelja novoporočencev ♪
- poročênka -e ž (é) nav. ekspr. poročena ženska: tudi kot poročenka ima veliko oboževalcev ♪
- poročíti 1 -ím dov., poróčil (ȋ í) 1. po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: to je matičar, ki ju je poročil / na tem uradu jih veliko poročijo 2. ekspr. dati, oddati v zakon: oče jo je hotel poročiti s premožnim fantom 3. pog. poročiti se s kom: poročil je staro prijateljico; nobena ga ni hotela poročiti poročíti se postati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: pred pustom se je z njo poročil; rada bi se poročila / poročiti se iz ljubezni / cerkveno, civilno se poročiti // nav. ekspr., s prislovnim določilom s poroko spremeniti življenjske okoliščine: poročiti se na dom; poročila se je na kmete, v mesto / dobro, slabo se poročiti poročèn -êna -o: poročen moški; sta že poročena; dve leti je bila poročena z njim / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Dolenc, poročena [por.] Zore
♪
- poróčnik -a m (ọ̑) čin, za stopnjo višji od podporočnika, ali nosilec tega čina: kapitani in poročniki / napredovati v poročnika ♦ navt. poročnik trgovske mornarice čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina; voj. poročnik najnižji oficirski čin v mornarici, ali nosilec tega čina; poročnik bojne ladje čin, za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina ♪
- poročník -a m (í) star. sel, kurir: v sobo stopi poročnik s sporočilom; poslati poročnika ● star. jaz sem samo poročnik te zgodbe poročevalec ♪
- poróden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na porod: hude porodne bolečine; porodno krvavenje / nav. mn. porodni krči, popadki / odpeljali so jo v porodno sobo / porodna doba / zastar. porodna žena porodnica / knjiž. po težkih porodnih krčih so končno le ustanovili društvo ♦ med. porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; porodne klešče posebna, kleščam podobna priprava, ki se uporablja pri porodu ♪
- porodíti -ím dov., poródil (ȋ í) 1. knjiž. roditi: porodila je dekletce; porodil se mu je sin / porodila je veliko otrok; pren. napenjal je možgane, da bi porodil rešilno misel 2. ekspr. povzročiti nastanek česa: ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo / branje mu je porodilo idejo za članek dalo porodíti se ekspr. nastati, pojaviti se: v trenutku, ko se porodi, je delo zmeraj važno in veliko / v zlatem soncu se je porodilo jutro // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: porodila se mu je bojazen / v trenutku se ji je porodila čudovita misel / v glavi se mu je porodil načrt porôjen tudi porojèn -êna -o: komaj porojeni otrok; iz srca porojene besede ♪
- porodníca -e ž (í) knjiž. mati, roditeljica: porodnica veliko otrok; pren. ve že svetla zarja, dneva porodnica, da jo ljubim (F. Prešeren) ♦ rel. Božja porodnica Kristusova mati ♪
- porodníšnica -e ž (ȋ) bolnica za porodništvo ali porodniški oddelek v bolnici: rodila je v porodnišnici; stavba porodnišnice ♪
- poròg -óga m (ȍ ọ́) zelo očitno, grobo izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: bal se je njihovega poroga; ni se hotela izpostaviti porogu; komaj opazen porog / v njegovih besedah je čutila prikrit porog / govorila je z rahlim porogom; s porogom je pokazal nanj / vse so mu pobrali, le denar so mu kakor v porog pustili ∙ ekspr. biti komu v porog zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za roganje // izraz, ki kaže tak odnos: v očeh mu je ostal porog / ustnice so se mu zakrivile v zaničljiv porog ♪
- porógati se -am se dov. (ọ̑) zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala; ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti ♪
- porogljív -a -o prid. (ȋ í) ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo / njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede porogljívo prisl.: porogljivo ga je gledal; porogljivo govoriti, se smejati ♪
11.796 11.821 11.846 11.871 11.896 11.921 11.946 11.971 11.996 12.021