Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (11.771-11.795)



  1.      pomúčiti  -im dov.) krajši čas mučiti: s tem problemom je hotel malo pomučiti dijake; naj se pomuči z delom, da ga bo pozneje znal ceniti / nekoliko se je pomučil z nalogo, a jo je le naredil
  2.      pomúda  -e ž () zastar. 1. postanek: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo 2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi
  3.      pomújati se 1 -am se dov. () raba peša potruditi se: pri nalogi se je premalo pomujal / kljub slabemu počutju se je pomujal in odšel v službo
  4.      pomutacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na čas po mutaciji: pomutacijska doba ♦ muz. pomutacijski zbor zbor iz glasov otrok, ki so že mutirali
  5.      ponaredíti  -ím dov., ponarédil ( í) 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo // narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh 2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali // prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev ponarejèn -êna -o: ponarejen denar, dragulj; potovati s ponarejenimi dokumenti; ponarejen ključ; ponarejeno vino ♦ lit. ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru; prisl.: ponarejeno se je zdrznil; govoril je s ponarejeno spoštljivim glasom
  6.      ponarejeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina
  7.      ponarodéti  -ím dov. (ẹ́ í) navadno v zvezi s pesem postati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem je z melodijo vred ponarodela ponarodèl in ponarodél -éla -o: ponarodele pesmi; sam.: na sporedu so narodne in ponarodele
  8.      ponarodévati  -am nedov. (ẹ́) navadno v zvezi s pesem postajati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem že ponarodeva
  9.      ponáša  -e ž () zastar. vedenje, obnašanje: njegova ponaša je naravna, živahna / po ponaši je bolj podoben učencu kot učitelju
  10.      ponášati se  -am se nedov. () 1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpiadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša 2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami 3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati 4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo ponášati nar. gorenjsko pomagati nositi: ponašal ji je jerbas; spremljala je moža in mu ponašala prtljago
  11.      ponatiskováti  -újem nedov.) ponovno tiskati: ponatiskovati slovnice / njegove skladbe so ponatiskovali več sto let // ponovno objavljati: v svoji reviji ponatiskujejo odlomke najboljših del
  12.      ponavádi  in po navádi prisl. () 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada
  13.      ponávljanje  -a s (á) glagolnik od ponavljati: enakomerno, večkratno ponavljanje istih gibov / ponavljanje besed, stavkov, številk / ponavljanje učne snovi / ponavljanje potresnih sunkov
  14.      ponávljati  -am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni 2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli ◊ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred ponávljati se nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati ● pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega ponavljáje: glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi ponavljajóč -a -e: smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje ponávljan -a -o: dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli
  15.      ponazárjati  -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo
  16.      ponazorílo  -a s (í) kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: uporabljati ponazorila pri pouku; besedilo so opremili s ponazorili / v ponazorilo, za ponazorilo navedimo naslednje številke
  17.      ponazorítev  -tve ž () 1. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: kartografska ponazoritev zemeljske površine; poročilu je dodana tudi grafična ponazoritev rasti proizvodnje 2. glagolnik od ponazoriti: ponazoritev besedila s slikami / v ponazoritev, za ponazoritev navajam nekaj številk
  18.      ponazoríti  -ím dov., ponazóril ( í) narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: s temi številkami ponazoriti stanje v gospodarstvu; vsa pravila je ponazoril s primeri / skladatelj je v skladbi čudovito ponazoril tek potočka čez brzice; z gibi in glasovi so otroci ponazorili prihajanje pomladi ponazorjèn -êna -o: na sliki je ponazorjeno delovanje stroja; grafično ponazorjeni rezultati
  19.      ponazorováti  -újem nedov.) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: omenjeno razdelitev ponazoruje še razpredelnica / metafore ponazorujejo pesnikova doživetja / pripovedovanje je spremljal s kretnjami rok, kakor da ponazoruje besede
  20.      ponečéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša umazati, ponesnažiti: ponečediti tla // z iztrebljanjem umazati: golobi so mu ponečedili obleko ponečéditi se iztrebiti se: bolnik se je ponečedil; ponečediti se v hlače ponečéden in ponečéjen -a -o: od muh ponečedena izložba
  21.      ponečéjati  -am nedov. (ẹ́) raba peša mazati, onesnaževati: ponečejati tla z blatnimi čevlji ponečéjati se iztrebljati se: bolnik se ponečeja v posteljo
  22.      ponedéljek  -jka m (ẹ̑) prvi dan v tednu: danes je ponedeljek; sestanek bo v ponedeljek, 18. marca / pevske vaje so imeli ob ponedeljkih; izpit je imel zadnji ponedeljek v mesecu ∙ ekspr. mačkast, mačkov ponedeljek ponedeljek, ko se kdo slabo počuti, je slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola; žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela
  23.      ponedéljkov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: najbolj dolgočasni so se ji zdeli ponedeljkovi večeri; ponedeljkove kopeli / na ponedeljkovem občnem zboru so sklenili mnogo pomembnih stvari ∙ ekspr. danes sem ves ponedeljkov se slabo počutim, sem slabo razpoložen
  24.      ponedeljkováti  -újem nedov.) žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek, ki se mu je poznalo, da ponedeljkuje
  25.      ponedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: ponedeljska izdaja časopisa / ponedeljsko razpoloženje ∙ ekspr. bil je ves ponedeljski slabo se je počutil, bil je slabo razpoložen

   11.646 11.671 11.696 11.721 11.746 11.771 11.796 11.821 11.846 11.871  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA