Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bo, Sierra Leone (10.751-10.775)


  1.      pečník  -a m (í) bot., v zvezi alpski pečnik visokogorska rastlina s črtalastimi listi in rožnato rdečimi cveti v socvetju, Armeria alpina ♪
  2.      péd  -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi ♪
  3.      pedagógij  -a m (ọ́) šol., nekdaj šola za izobrazbo učiteljev meščanskih šol: ustanoviti pedagogij / dunajski pedagogij ♪
  4.      pedagógika  -e ž (ọ́) veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogiko ♦ ped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete ♪
  5.      pedántka  -e ž (ā) ekspr. zelo natančna ženska: ne bodi taka pedantka ♪
  6.      pédenj  -dnja m (ẹ̄) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pednje dolga palica / pedenj visoka trava; za pedenj visok; bil je dober pedenj od tal / obseči kaj s pednjem ene roke 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: priboriti smo si morali vsak pedenj zemlje ♪
  7.      pediatríja  -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje otroških bolezni: pediatrija in gerontologija / razvoj pediatrije ♪
  8.      péga  -e ž (ẹ́) 1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; redko modre pege neba deli, kosi 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju // napaka: očistiti jezik peg ◊ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astr. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege ♪
  9.      pégam  -a m (ẹ̑) zool. ptica s perjanico na glavi, ki živi na severu in prihaja v hudih zimah tudi v naše kraje, Bombycilla garrulus: pegami in krekovti ♪
  10.      pégast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica // lisast: perje je rjavo in temno pegasto ◊ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica ♪
  11.      pégavec  -vca m (ẹ́) 1. nav. ekspr. pegast človek: zoprn mi je ta pegavec 2. zastar. pegavica: oboleti za pegavcem ♪
  12.      pégavica  -e ž (ẹ́) med. bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši: prenašati pegavico; zboleti za pegavico ♪
  13.      pégavičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pegavico: pegavični bolniki / pegavični izpuščaj ♪
  14.      pégavost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pegavega: pegavost obraza ◊ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; pegavost fižola, sadja; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine ♪
  15.      pégaz  -a m (ẹ̑) krilat konj kot simbol pesništva: slika pegaza ∙ ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti ♪
  16.      pehálen  -lna -o [pǝh] prid. (ȃ) strojn., v zvezi pehalni stroj stroj za obdelovanje kovine s kratkim gibom ♪
  17.      pehálo  -a [pǝh] s (á) 1. agr. priprava za odstranjevanje gnoja iz hleva: gnojne vile in pehala 2. strojn. gibljivi del obdelovalnega stroja za rezanje s kratkim gibom ♪
  18.      pehánje  -a [pǝh] s (ȃ) glagolnik od pehati, suvati: vsiljivca so s pehanjem spravili skozi vrata / pehanje v gneči / pehanje za boljši kos kruha; pehanje za denarjem ♪
  19.      peháriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. goljufati, varati: pri prodajanju je peharil ljudi / mene ne boš peharil ♪
  20.      peháti  -ám [pǝh] nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila // s silo, z močnimi sunki povzročati premike, premikanje: od vseh strani ga stiskajo in pehajo; brezoseb. ko se je vlak premaknil, ga je pehalo sem ter tja // udarjati, suvati: premagance so tepli in pehali 2. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: pehati koga v nesrečo; ta misel me peha v obup; pehati državo v vojno peháti se 1. s prislovnim določilom suvaje se premikati skozi množico ljudi: mimo njega so se pehali ljudje s kovčki in košarami; pehati se k izhodu; pehati se v gneči / pehati se po snegu v hrib 2. truditi se, prizadevati si: noč in dan se peha; pehati se za denar, oblast; pehati se za bogastvom; kaj se tako pehaš z delom; peha se ko črna živina zelo, hudo / zagrenjen se peha skozi življenje 3. nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: peha se mu; po vinu se mu peha / čebula se mu je pehala / iz želodca se mu je pehalo peháje: vpil je, pehaje ga z roko pehán -a -o: bil je pehan od hiše do hiše ♪
  21.      pehôta  -e ž (ó) rod kopenske vojske, katerega vojaki se bojujejo peš ali iz oklepnih vozil: pehota in konjenica / služiti vojaški rok pri pehoti ♦ voj. mehanizirana pehota ki se prevaža z oklepnimi vozili, bojuje pa se peš ob podpori ognja iz oklepnih vozil; mornariška pehota ki se prevaža z ladjami, bojuje pa se na kopnem; motorizirana pehota ki se prevaža s kamioni, bojuje pa se peš ♪
  22.      pèjd  pèjte medm. (ȅ) pog. pojdi: pejd, greva; pejmo, pejmo, treba je končati / pejte no, saj ne boste umrli ♪
  23.      pejsažíst  -a m (ȋ) 1. um. slikar, ki upodablja pokrajino; krajinar: znameniti pejsažisti 2. publ. kdor opisuje pokrajino: eden izmed najboljših pejsažistov naše književnosti ♪
  24.      pekèl  -klà tudi pèkel -kla [pǝkǝu̯] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. v krščanstvu kraj, kjer trpijo pogubljeni: pekel, vice in nebesa / priti v pekel; goreti v peklu 2. ekspr. veliko trpljenje, bolečina, grozota: njeno življenje se je spremenilo v pekel; knjiga o taboriščnem peklu / v povedni rabi: doma je bil pekel; med bombardiranjem je nastal pravi pekel / z oslabljenim pomenom: pekel dvomov, ljubosumnosti; pekel vojne ● ekspr. delati komu pekel povzročati mu veliko trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. v ognjenem peklu je izgubilo življenje deset ljudi v ognju, požaru; bilo je kot v peklu zelo vroče; zelo hudo ◊ rel. posmrtno trpljenje pogubljenih ♪
  25.      peketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) slišno udarjati s kopiti ob tla: konj je nemirno peketal na dvorišču; pren., ekspr. dežne kaplje peketajo po asfaltu // peketaje se premikati: konji so peketali po cesti / jezdeci peketajo skozi vas ∙ ekspr. ves teden je peketal po mestu in iskal službo hodil peketáje: konj je peketaje zdirjal čez dvorišče ♪

   10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA