Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bo, Sierra Leone (10.276-10.300)
- oslabíti -ím dov., oslábil (ȋ í) 1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel: izguba krvi ga je oslabila; lakota oslabi človeka / s trganjem listov so rastlino oslabili 2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: s tem ugovorom je oslabil njihove dokaze; oslabiti napad // nav. 3. os. povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: bolezen mu je oslabila moči; delo v neprimernih prostorih oslabi vid oslabíti se izgubiti popolnost svojih značilnosti; oslabeti: napadi so se oslabili oslabljèn -êna -o: oslabljeni interniranci; vrnil se je oslabljen; oslabljeno državo je bilo lahko premagati; oslabljeno telo ♦ lingv. oslabljen naglas; šah. kmet je oslabljen težko ga je braniti in lahko napadati; šport. moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi v moštvu niso nastopili najboljši igralci ♪
- oslàd in oslád -áda m (ȁ á; ȃ) bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada ♪
- osladíti -ím dov., osládil (ȋ í) 1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom 2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami oslajèn -êna -o: zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi ∙ knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana ♪
- oslájati -am nedov. (á) knjiž., redko delati kaj bolj prijetno, bolj srečno; sladiti: obiski so oslajali njegovo samotno življenje ♪
- oslaríja -e ž (ȋ) slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije // kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo — oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija ♪
- oslepáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant jo bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle ♪
- oslepéti -ím dov., oslépi (ẹ́ í) 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage ● ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen oslepèl in oslepél -éla -o: oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska ♪
- oslepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev ♪
- oslepíti -ím dov., oslépi; oslépil (ȋ í) 1. narediti slepega: oslepiti ptiče; ujetnike so oslepili // s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: žarometi so ga oslepili / gledanje v sonce ga je oslepilo 2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: ljubezen jo je oslepila; zmaga ga je oslepila ◊ agr. oslepiti brste, očesa izrezati jih pred cepljenjem ali pri oblikovanju krošnje oslepljèn -êna -o: oslepljen človek; biti oslepljen zaradi močne svetlobe; oslepljen od ljubezni ∙ knjiž., redko šipe so oslepljene motne, neprozorne ♪
- oslepljeváti -újem nedov. (á ȗ) s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi; slepiti: sonce ga je oslepljevalo oslepljujóč -a -e: oslepljujoči žarki ♪
- oslèz in osléz -éza m (ȅ ẹ́; ẹ̑) bot. zelnata rastlina, grm ali drevo z rumenimi, belimi, vijoličastimi cveti, Hibiscus: tam raste oslez ♪
- oslíniti -im dov. (í ȋ) 1. zmočiti s slino: osliniti cigaretni papirček; osliniti znamko; osliniti si prst / polž oslini kamen / žival mora krmo dobro prežvečiti in osliniti 2. ekspr. udariti: še eno tako reci, pa te bom oslinil oslínjen -a -o: z oslinjenim prstom si je pogladila obrvi ♪
- oslómba -e ž (ọ̑) knjiž. pomoč, podpora: pri njem je iskala oslombo; uporniki so imeli oslombo v vojaških silah sosednje države ♪
- osloníti oslónim stil. -ím dov., oslônil stil. oslónil (ȋ ọ́, í) knjiž. nasloniti: osloniti puško na deblo / osloniti glavo na roke; osloniti se na vrata / prevodi so se zelo oslonili na izvirnik / trditve je oslonil na trdne dokaze naredil odvisne od njih / na koga se boš v težavah oslonil pri kom boš poiskal, dobil pomoč, podporo oslónjen -a -o: športna dejavnost je oslonjena na množičnost; na steno oslonjeno orodje ♪
- oslovína -e ž (í) usnje iz oslove kože: opna na bobnu je iz oslovine ♪
- oslóvski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na osle: dolgi oslovski uhlji / oslovska vprega / ekspr. oslovska trma ● ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci; star. napisati na oslovsko kožo pergament; ekspr. knjige, zvezki imajo oslovska ušesa imajo zavihane, zmečkane ogle ◊ arhit. oslovski hrbet gotski lok, polkrožno začet in v sredi koničasto dvignjen; med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
- osmérica -e ž (ẹ̑) skupina osmih oseb: osmerica pred njimi je postavila nosila na tla / uvrstiti se v najboljšo osmerico ♪
- osméšiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da je kdo smešen, ponižan: napravil mi je škodo, zdaj me hoče pa še osmešiti; osmešil ga je pred ravnateljem; s takim ravnanjem se boš samo osmešil pred njim // narediti, da kaj izgubi vrednost, pomen: osmešil je njihovo početje osméšen -a -o: čutil se je osmešenega ♪
- osmíca -e ž (í) 1. pog. številka osem: napisati osmico / na tej progi vozi osmica tramvaj, avtobus številka osem / žarg., med. izpuliti osmico modrostni zob // kar je temu podobno: gibi plesalke v obliki osmice / vrteti goreče bakle v krogih in osmicah 2. igralna karta z osmimi znaki: igralec ima karovo osmico 3. nar. zahodno začasni vinotoč, v katerem se prodaja domače vino: včeraj so pri sosedu odprli osmico; osmica bo odprta ves teden ◊ agr. privezati drevesce h kolu na osmico tako, da ima trak obliko številke osem; lov. osmica šibra s premerom 3,5 mm; naboj, napolnjen s šibrami osmicami; šport. osmica element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi dva dotikajoča se kroga; voziti osmico ♪
- osmína -e ž (í) 1. del na osem enakih delov razdeljene celote: dobiti osmino vsote 2. etn. pogostitev osmi dan po pogrebu: povabiti na osmino; bogata osmina ◊ geom. osmina kroga; rel. osmina čas osmih dni po prazniku, ko se v liturgiji še delno nadaljuje praznovanje; božična osmina; šport. osmina finala izločilno tekmovanje za nastop v četrtfinalu ♪
- osmislítev -tve ž (ȋ) glagolnik od osmisliti: osmislitev človekovega bivanja; osmislitev boja, življenja / glavni junak se bori za svojo osmislitev / podkrepitev in osmislitev umetnosti / znanstvena osmislitev vzrokov in posledic utemeljitev, upravičenost ♪
- osmošólec -lca m (ọ̑) učenec osmega razreda: precej osmošolcev se je odločilo, da bodo nadaljevali šolanje na gimnaziji // nekdaj učenec osmega razreda gimnazije: osmošolci so se pripravljali na maturo ♪
- osmradíti -ím dov., osmrádil; osmrajèn (ȋ í) zasmraditi: odtočni kanali najbolj osmradijo mesto; takoj ko je vstopil, je osmradil stanovanje ♪
- osnóva -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove socialistične družbe; dokumenti bodo služili kot osnova za pogajanja / gimnazija da dobro osnovo za študij na univerzi podlago / publ.: delovati na osnovi pravilnika; določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja; ocenjevati delo na osnovi objektivnih meril z objektivnimi merili // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: materialna osnova družbe, družine / domača surovinska osnova ne zadošča za potrebe industrije // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je osnova naših zahtev; konferenca nima pravne osnove za sprejemanje takih sklepov / ta trditev nima osnove je neupravičena, neutemeljena; za tako ravnanje ni
nobene osnove razloga, vzroka // kar služi za presojanje, vrednotenje česa: osnova za nagrajevanje naj bo delo / davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; pokojninska osnova povprečje osebnega dohodka v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katerega se odmeri pokojnina 2. bistvena sestavina: osnova teh hribov je apnenec / osnova njenih pesmi so čustvene prvine / krema je narejena na osnovi lanolina 3. nav. mn. bistveni, najpomembnejši pojmi in načela kakega znanstvenega ali ideološkega sistema: osnove ekonomike, matematike, psihologije / osnove socialistične morale 4. lingv. s pripono razširjeni koren besede: naglas je na osnovi / ajevska, ijevska osnova; nadomestna osnova ki z drugo, glede na izvor različno osnovo, sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nedoločniška, sedanjiška osnova 5. tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete: nategniti osnovo // osnovne niti: osnova je bombažna, votek pa
volnen / vezna, zankasta osnova ● knjiž. družina je osnova človeške družbe osnovna celica; knjiž. hiša ima trdno osnovo temelje; pog. po zvišanju ima 6.500 din osnove osebnega dohodka, brez kakih dodatkov; ekspr. njene besede so brez vsake osnove so izmišljene, neresnične; zastar. sodeloval je pri osnovi društva ustanovitvi; zastar. osnova romana osnutek, načrt; publ. akcija je bila že v osnovi napačna v začetku, od začetka; publ. to pomeni v osnovi isto pravzaprav, dejansko ◊ agr. krmna osnova vsa razpoložljiva krma; biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; gastr. kostna osnova kuhane ali pražene kosti z dodatki za pripravljanje juh, omak; mat. korenska osnova število, iz katerega se računa koren; logaritemska osnova število, na katerem temelji logaritemski sistem; osnova potence število, ki se potencira; osnova številskega sistema število, ki izraža, koliko enot nižjega reda ima enota višjega reda; obrt. vezilna
osnova blago, na katerem se veze; petr. osnova glavni del predornine, navadno steklast ali drobnozrnat ♪
- osnoválen -lna -o prid. (ȃ) zastar. ustanoven: osnovalni zbor ♪
10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376