Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Blanci (3)

1.      óblanec  -nca m (ọ̑) nav. mn. odpadek lesa pri oblanju: nasmetiti tla z oblanci / leseni oblanci ∙ nad vrati so viseli oblanci nekdaj šop oblancev kot znamenje za gostilno ♪
2.      óblanje  -a s (ọ̑) 1. glagolnik od oblati: oblanje desk; stroj za oblanje 2. oblanci: pomesti oblanje; kup oblanja ♪
3.      óblovina  in oblovína -e ž (ọ̑; í) nar. oblanci, oblanje: nastiljati z oblovino ♪