Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bik (14-38)
- bikobórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bikoborce ali bikoborbo: bikoborska parada; bikoborsko oblačilo / bikoborska arena ♪
- bíkóničen -čna -o prid. (ȋ-ọ́) arheol. ki ima obliko dvojnega stožca: bikonična vaza ♪
- bíkonkáven -vna -o prid. (ȋ-ȃ) fiz. vbočen na obeh straneh: bikonkavna leča ♪
- bíkonkávnost -i ž (ȋ-ȃ) fiz. vbočenost na obeh straneh: bikonkavnost leče ♪
- bíkonvéksen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) fiz. izbočen na obeh straneh: bikonveksna leča ♪
- bíkonvéksnost -i ž (ȋ-ẹ̑) fiz. izbočenost na obeh straneh: bikonveksnost leče, profila ♪
- bikoréjec -jca m (ẹ̑) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci ♪
- bíkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na bike: bikova koža / človek z bikovim vratom bikovskim ♪
- bíkovica -e ž (í) bikovka: dobiti jih z bikovico po hrbtu ♪
- bikovína in bíkovina -e ž (í; í) bikovo meso: žilava bikovina ♪
- bíkovka -e ž (í) močen korobač iz posušene bikove kite: bikovka jim je padala po hrbtu; pretepsti z bikovko / umrla je za posledicami bikovke ♪
- bíkovski -a -o prid. (í) ekspr. po velikosti, po moči tak kot pri biku: njegov bikovski tilnik, vrat; bikovske čeljusti / bikovsko zdravje zelo trdno bíkovsko prisl.: bikovsko raščen moški ♪
- bíkromát -a m (ȋ-ȃ) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol; dikromat: kalijev bikromat ♪
- bíks -a m (í) zastar. loščilo (za čevlje): škatlica biksa ∙ ekspr. ima čevlje na biks zelo se mu svetijo ♪
- bíksati -am nedov. (í) pog. 1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje 2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa ♪
- bíkvadráten -tna -o prid. (ȋ-ȃ) mat. ki je četrte stopnje: bikvadratni koren; bikvadratna enačba ♪
- aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike ♪
- àufbíks tudi àvfbíks [au̯f-] medm. (ȁ-ȋ) nizko izraža izzivanje na pretep: aufbiks, pridi, če imaš korajžo! ♪
- avfbiks gl. aufbiks ♪
- bobíka -e ž (í) redko droben okrogel plod; jagoda: jerebikove bobike // draže, pilula ♪
- gúmiarábikum -a m (ȗ-ā) teh. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se rabi zlasti kot lepilo ♪
- hudobíka -e ž (í) nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike ♪
- jerebíka -e ž (í) drevo ali grm s pernatimi listi ali njegove živo rdeče jagode v kobulih: cvetoča jerebika; jerebike v sladkorju ♪
- jerebíkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na jerebiko: jerebikov les; jerebikove jagode / jerebikovi zobotrebci ♪
- jerebíkovec -vca m (í) 1. redko jerebika: nasaditi jerebikovce za okras 2. zlasti v ruskem okolju žganje ali liker iz jerebik: čašica jerebikovca ♪
1 14 39 64 89 114 139