Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bel (451-475)


  1.      barabín  -a m (ȋ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: barabin je debelo lagal ♪
  2.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat ♪
  3.      baríten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na barit: baritna ploščica ◊ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit; kem. baritno belilo bela pigmentna barva; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije ♪
  4.      bárva  -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
  5.      bárvanec  -nca m (ȃ) človek barvne polti: belci in barvanci ♪
  6.      bárvast  -a -o prid. (ȃ) 1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija 2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo ♪
  7.      bárven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine ♪
  8.      barvnokóžec  -žca m (ọ̑) človek barvne kože: belci in barvnokožci ♪
  9.      bás  -a m (ȃ) 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi ♪
  10.      bastardírati  -am dov. in nedov. (ȋ) biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico bastardíran -a -o: bastardirane čebele ♪
  11.      batíst  -a m (ȋ) fina lanena ali bombažna tkanina: bel, rožnat batist; robec iz dragega batista / v batist oblečena ♦ med. Billrothov batist impregnirana bombažna tkanina ♪
  12.      bávh  -a m (ȃ) nar. koroško belkast vol ♪
  13.      bávha  -e ž (ȃ) nar. koroško belkasta krava ♪
  14.      bávša  -e ž (ȃ) nar. belkasta krava: Bavša je dvignila rep in nerodno zaritala po vrtu (C. Kosmač) ♪
  15.      bedràt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov) ♪
  16.      bêdrnat  -a -o in bedrnàt -áta -o prid. (ē; ȁ ā) ki ima debela stegna: bedrnato dekle ♪
  17.      begálnica  -e ž (ȃ) čeb. priprava, ki omogoča čebelam odlet iz panja, vrnitve pa ne ♪
  18.      begína  -e ž (ȋ) v Belgiji in v Holandiji članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti ♪
  19.      beige  tudi bež [béž] prid. neskl. (ẹ̑) podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta beige in siva; moda te sezone priporoča beige tone ♪
  20.      béna  -e ž (ẹ́) nar. belokranjsko, ekspr. neumnež, bedak: beži, bena! ♪
  21.      bentonít  -a m (ȋ) min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita ♪
  22.      bér  -í ž (ẹ̑) star. (čebelja) paša: »Sonca čakajo, da bi šle na ber,« jih [čebele] je razumel (I. Zorec); ajdova ber / ber zdravilnih zeli nabiranje ♪
  23.      beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje ◊ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka ♪
  24.      bêrta  -e ž (ȇ) v zvezi debela berta težek nemški top iz prve svetovne vojne: nemška debela berta je bruhala granate na mesto ♪
  25.      betíca  -e [bǝt] ž (í) 1. ekspr. glava: betica me boli; udaril ga je po betici 2. odebeljeni konec cepca, cepa ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA