Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bel (382-406)


  1.      zbelíti  in zbéliti -im dov. (ȋ ẹ́) redko 1. obeliti: sonce zbeli zavese / skrbi so mu zbelile lase 2. razbeliti: poletna pripeka je zbelila skale zbéljen -a -o: snežno zbeljen prt; od sonca zbeljeno kamenje ♪
  2.      zdebelíti  -ím dov., zdebélil (ȋ í) narediti (bolj) debelo: mastna hrana zdebeli zdebelíti se postati (bolj) debel: ob dobri hrani se človek zdebeli / drevo se je zdebelilo zdebeljèn -êna -o: zdebeljena koža; zdebeljeno telo ♪
  3.      zíbel  in zibél -i [eu̯] ž (ȋ; ẹ̑) knjiž. zibelka: narediti, zibati zibel; otrok je spal v zibeli / za umetnost se je navdušil v Italiji, zibeli renesanse ∙ knjiž. zibel mu je stekla v tej hiši rodil se je; knjiž. od zibeli do groba od rojstva do smrti ♪
  4.      zíbela  in zibéla -e ž (ȋ; ẹ̑) nar. zibelka: mati se je sklonila nad zibelo ♪
  5.      zíbelka  -e [u̯k] ž (ȋ) 1. posteljica za dojenčka, narejena tako, da se lahko ziblje: narediti, zazibati zibelko; položiti otroka v zibelko 2. ekspr., z rodilnikom kraj, kjer se kaj začne: morje je zibelka življenja; zibelka človeške kulture ● knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; ekspr. od zibelke do groba od rojstva do smrti; ekspr. to mu je bilo položeno že v zibelko je dobil že v zgodnjih otroških letih ♪
  6.      zúbelj  -blja m (ú) 1. dolg, ozek plamen: iz goreče hiše so švigali rdeči, sikajoči, visoki zublji / ekspr. ognjeni zublji so oblizovali tramovje / ekspr. zublji večerne zarje; pren. vzplamenel je zubelj upora 2. ekspr., s prilastkom močen občutek: duševna stanja od prvih erotičnih nemirov do zubljev strasti ♪
  7.      zúbeljček  -čka [bǝl] m (ū) manjšalnica od zubelj: na žerjavici so se razgorevali in ugašali prosojni zubeljčki ♪
  8.      žájbelj  -blja tudi -na [bǝl] m (á) dišeča rastlina z dlakavimi listi in svetlo vijoličastimi cveti: žajbelj že cveti; nabirati žajbelj za čaj; grmički žajblja // žajbljev čaj: grgrati žajbelj ♪
  9.      žebèlj  -bljà in žêbelj -blja m (ǝ̏ ȁ; é) tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen: žebelj popusti, se ukrivi, zarjavi; izdelovati žeblje; puliti žeblje s kleščami; s kladivom zabiti žebelj; okovati cokle z žeblji; pribiti kaj z žeblji; debeli, dolgi, tanki žeblji; gladki, oglati žeblji; ročno kovani žeblji; glavica žeblja; vijaki in žeblji / obesiti kaj na žebelj / čevljarski, mizarski, tapetniški, zidarski žeblji; okrasni žeblji ∙ ekspr. zadeti žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari ♦ teh. ladijski žeblji; steblo žeblja; vet. podkovski žebelj ♪
  10.      žnábelj  -blja m (á) nižje pog. ustnica: držati žnablje skupaj; ugrizniti se v žnabelj; spodnji žnabelj ♪
  11.      acetilénka  -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko; bela svetloba acetilenk ♪
  12.      áfta  -e ž (ȃ) nav. mn., med. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici ♪
  13.      agapánt  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus ♪
  14.      agítka  -e ž (ȋ) pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka // redko priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke ♪
  15.      ahát  -a m (ȃ) poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat; prstan z belim ahatom ♦ min. kalcedon s kremenom ♪
  16.      ájbiš  -a m (á) zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj ♪
  17.      ájda  -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom ◊ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum ♪
  18.      ájdared  -a m (ȃ) agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda ♪
  19.      akácija  -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi; vejica akacije ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal ♪
  20.      akcènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
  21.      akvadúkt  -a m (ȗ) grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov ♪
  22.      alabáster  -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster ♪
  23.      alabástrn  -a -o prid. (ā) ki je iz alabastra: alabastrn kip; alabastrna ura, vaza; pren. alabastrn vrat alabástrno prisl.: alabastrno bele roke ♪
  24.      álba  -e ž (ȃ) rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov: obleči si albo ♪
  25.      albín  -a m (ȋ) biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke ♪

   257 282 307 332 357 382 407 432 457 482  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA