Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bel (357-381)

357.      tabelírka  -e ž (ȋ) adm. pisarniški stroj, ki piše tabele iz podatkov na luknjanih karticah: upravljavec tabelirke ♪
358.      tábeln  -a -o [bǝl] prid. (ȃ) nanašajoč se na tablo: črna tabelna ploskev / tabelni prikaz učne snovi ◊ um. tabelna slika prenosna slika na različni podlagi; tabelno slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s slikanjem tabelnih slik ♪
359.      tábelski  -a -o [bǝl] prid. (ȃ) nanašajoč se na tablo: tabelski napis / tabelsko črtovje ♦ šol. tabelska slika kratek in pregleden zapis učne snovi, ki nastaja med poukom na tabli ♪
360.      tabélski  -a -o prid. (ẹ̑) redko tabelaren, tabelaričen: tabelski prikaz podatkov ♪
361.      trebelják  -a m (á) neroda: Trebeljak si ti, bor, neokreten kot štor (O. Župančič) ♪
362.      trebélje  -a s (ẹ̄) bot. rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Chaerophyllum: listi trebelja / dlakavo, opojno trebelje ♪
363.      trobelíka  -e ž (í) bot. strupena rastlina z debelo koreniko, trojnatimi listi in belimi cveti, Cicuta: zastrupiti se s trobeliko / velika trobelika ♪
364.      trobelíkovec  -vca m (í) strup iz trobelike: zastrupiti se s trobelikovcem ♪
365.      ubelíti  in ubéliti -im dov. (ȋ ẹ́) star. obeliti: ubeliti platno / skrbi ubelijo lase / ubeliti deblo ubéljen -a -o: ubeljene rjuhe ♪
366.      udebelíti  -ím dov., udebélil (ȋ í) zastar. odebeliti, zrediti: udebeliti prašiča ♪
367.      visokodêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) agr. ki ima visoko deblo: visokodebelno sadno drevje ♪
368.      visokostêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) ki ima visoko, dolgo steblo: visokostebelne rastline ♦ vrtn. visokostebelna vrtnica visoko na steblo podlage cepljena vrtnica, ki se oblikuje v krošnjo ♪
369.      zabél  -i ž (ẹ̑) nar. vzhodno zabela: zabeli jim je zmanjkalo ♪
370.      zabéla  -e ž (ẹ̑) vroča maščoba, ki se dodaja jedem pred serviranjem: porabiti veliko zabele; zabela na žgancih / za zabelo uporablja mast ali maslo ♪
371.      zabeléti  -ím nedov., zabéli (ẹ́ í) knjiž. postati bel, svetel: lasje so mu kmalu zabeleli ♪
372.      zabeléžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od zabeležiti: po zabeležbi imen je poročilo oddal; podatki, vredni zabeležbe // redko beležka: delati si zabeležbe ♪
373.      zabeleževáti  -újem nedov. (á ȗ) zapisovati: zabeleževati izdatke; zabeležuje si, kar govorijo ♪
374.      zabeléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisati: zabeležiti vprašanje; zabeležiti si podatke / publ. dogajanje, ki ga je zabeležila kamera 2. publ. ugotoviti, opaziti: v podjetju so zabeležili padec proizvodnje / moštvo je zabeležilo že tretjo zmago doseglo zabeléžen -a -o: natančno zabeleženi podatki; vse ima zabeleženo ♪
375.      zabeléžka  -e ž (ẹ̑) redko kratek zapisek, opomba; beležka: delati si zabeležke; stenografske zabeležke; zabeležke s potovanja ♪
376.      zabelíti  in zabéliti -im dov. (ȋ ẹ́) dodati jedi maščobo: zabeliti jed; zabeliti z ocvirki / zabeliti solato z oljem in kisom; pren. zabeliti pogovor z duhovitostmi ● ekspr. zabeliti komu kakšno odgovoriti, povedati mu kaj ostrega, duhovitega zabéljen -a -o 1. deležnik od zabeliti: s humorjem zabeljena pripoved; slabo zabeljena jed 2. ekspr. nespodoben, nedostojen: zabeljen dovtip; zabeljena zgodbica; sam.: povedati kakšno zabeljeno ♪
377.      zabelíti se  in zabéliti se -im se dov. (ȋ ẹ́) 1. knjiž. belo se zableščati: v daljavi so se zabelila jadra 2. postati bel, svetel: lasje na sencih so se mu zabelili ♪
378.      zadebeléti  -ím dov. (ẹ́ í) redko zadebeliti se: steblo na nekaterih mestih zadebeli ♪
379.      zadebelína  -e ž (í) zadebeljeni del česa: opaziti zadebelino; zadebelina na koži ♪
380.      zadebelíti  -ím dov., zadebélil (ȋ í) narediti kaj (bolj) debelo: zadebeliti konca žice zadebelíti se postati (bolj) debel: korenine se zadebelijo zadebeljèn -êna -o: zadebeljena koža ♪
381.      zbeléti  -ím dov., zbéli (ẹ́ í) postati bel, svetel: lasje so mu zbeleli ♪

   232 257 282 307 332 357 382 407 432 457