Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bel (307-331)


  1.      oslabélost  -i ž (ẹ́) stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati ♪
  2.      parabéla  -e ž (ẹ̑) polavtomatska pištola nemškega tipa s kolenastim zaklepom: oborožen je bil s parabelo ♪
  3.      parabélum  -a m (ẹ̑) knjiž. parabela ♪
  4.      pobeléti  -ím dov., pobéli (ẹ́ í) postati bel, svetel: ušesa so mu od mraza pobelela ♪
  5.      pobelína  -e ž (í) alp. tanka plast (novega) snega: po strminah leži pobelina ♪
  6.      pobelíti 1 in pobéliti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe 2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase ● ekspr. cenzura je pobelila del poročila izločila del že stavljenega besedila, tako da je na njegovem mestu prazen prostor pobéljen -a -o: pobeljeni lasje; belo pobeljena soba ∙ ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je ♪
  7.      pobelíti 2 in pobéliti -im dov. (ȋ ẹ́) z beljenjem, dodajanjem maščobe porabiti: pobeliti vso mast ♪
  8.      podbelíti  in podbéliti -im dov. (ȋ ẹ́) gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu: podbeliti smreke ♪
  9.      podebelíti  -ím dov., podebélil (ȋ í) zastar. odebeliti: trudili so se, da bi ga po bolezni vsaj malo podebelili ♪
  10.      pogíbel  -i [el in eu̯] ž (ȋ) knjiž. uničenje, poguba: grozi mu pogibel; preprečil je njegovo pogibel / to pomeni pogibel omike ♪
  11.      pólbél  -a -o [u̯beu̯] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezah: polbel(i) kruh kruh iz polbele moke; polbela moka pšenična moka, ki vsebuje večjo količino otrobov kot bela ♪
  12.      portábel  [bǝl] prid. neskl. (á) žarg., adm., navadno v zvezi s pisalni stroj prenosen: kupiti portabel pisalni stroj ♪
  13.      praktikábel  -bla m (á) gled. zložljiv element za izdelavo odra: namestiti praktikable; leseni, nepokriti praktikabli; scena iz črnih zaves in praktikablov / odrski praktikabli ♪
  14.      prebél  -a -o stil. -ó [eu̯] prid. (ẹ́) 1. preveč bel: njegova bela srajca je kar prebela; stene v stanovanju so se mu zdele prebele / ima nekoliko prebelo polt 2. ekspr. zelo bel: rjuhe iz prebelega domačega platna / dvignila je svojo lepo prebelo roko ♪
  15.      prebelíti  in prebéliti -im dov. (ȋ ẹ́) ponovno pobeliti: prebeliti bo treba hišo in hlev; prebeliti sobo / prebeliti madeže na zidu prekriti jih z beležem ali belilom prebéljen -a -o: vse je bilo prebeljeno in pospravljeno ♪
  16.      predêbel  -éla -o [eu̯] prid. (é ẹ́) preveč debel: predebela knjiga / vleči predebele črte / odbrati predebel krompir / ženska je predebela ● ekspr. ta je pa le predebela ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna predebélo prisl.: predebelo rezati; sam.: ekspr. večkrat je povedal kakšno predebelo ♪
  17.      pribeléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. zapisati: vse, kar je slišal, je skrbno pribeležil ♪
  18.      pribelíti  in pribéliti -im dov. (ȋ ẹ́) dodatno, zraven zabeliti: pribeliti žgance ♪
  19.      rabelaisovski  -a -o [rabléjev-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Rabelaisu: rabelaisovski humor ♪
  20.      rábelj  -blja m (á) kdor (poklicno) izvršuje smrtno kazen: rabelj mu je odsekal glavo / izročiti koga rablju // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: rablji so morili po deželi; rablji in žrtve ♪
  21.      rábeljski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na rablje: rabeljsko delo / rabeljski plašč / rabeljsko ravnanje ♪
  22.      rábeljstvo  -a [bǝl] s (á) dejavnost rabljev: opravljati rabeljstvo / ekspr. rabeljstvo okupatorjev ♪
  23.      razbelíti  in razbéliti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo razbéljen -a -o: hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo ♪
  24.      razbéljati  -am nedov. (ẹ́) močno segrevati: razbeljati železo; pečnice so se hitro razbeljale ♪
  25.      razbéljenost  -i ž (ẹ́) stanje razbeljenega: razbeljenost jekla / razbeljenost puščavskega peska ♪

   182 207 232 257 282 307 332 357 382 407  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA