Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bel (301-325)



  1.      obelodániti  -im dov.) zastar. izdati, objaviti: obelodaniti knjigo / obelodaniti pesmi v reviji / obelodaniti podatke
  2.      odebeléti  -ím dov. (ẹ́ í) redko odebeliti se: krave pri krmljenju s koruzo odebelijo / drevo odebeli / koža na podplatih odebeli odebelèl in odebelél -éla -o: odebelel človek
  3.      odebelína  -e ž (í) odebeljeni del česa: kožna odebelina; odebelina na vejah
  4.      odebelítev  -tve ž () glagolnik od odebeliti: odebelitev stene / odebelitev prstov / te alge imajo na koncu izrastkov mehurjaste odebelitve odebeline
  5.      odebelíti  -ím dov., odebélil ( í) narediti (bolj) debelo: odebeliti bolnika z močno hrano / odebeliti dno posode odebelíti se postati (bolj) debel: ob taki hrani bi se vsakdo odebelil; zelo se odebeliti / korenje se je že odebelilo / koža na podplatih se odebeli odebeljèn -êna -o: odebeljen del, konec; zaradi vnetja odebeljeni prsti; odebeljena korenina
  6.      ohábel  -bla -o [ǝ] prid. (á) star. slaboten, medel: bil je ohabel in bled / ohabel spomin oháblo prisl.: roka ji je ohablo počivala v naročju
  7.      oslabélost  -i ž (ẹ́) stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati
  8.      parabéla  -e ž (ẹ̑) polavtomatska pištola nemškega tipa s kolenastim zaklepom: oborožen je bil s parabelo
  9.      parabélum  -a m (ẹ̑) knjiž. parabela
  10.      pobeléti  -ím dov., pobéli (ẹ́ í) postati bel, svetel: ušesa so mu od mraza pobelela
  11.      pobelína  -e ž (í) alp. tanka plast (novega) snega: po strminah leži pobelina
  12.      pobelíti 1 in pobéliti -im dov. ( ẹ́) 1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe 2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase ● ekspr. cenzura je pobelila del poročila izločila del že stavljenega besedila, tako da je na njegovem mestu prazen prostor pobéljen -a -o: pobeljeni lasje; belo pobeljena soba ∙ ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
  13.      pobelíti 2 in pobéliti -im dov. ( ẹ́) z beljenjem, dodajanjem maščobe porabiti: pobeliti vso mast
  14.      podbelíti  in podbéliti -im dov. ( ẹ́) gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu: podbeliti smreke
  15.      podebelíti  -ím dov., podebélil ( í) zastar. odebeliti: trudili so se, da bi ga po bolezni vsaj malo podebelili
  16.      pogíbel  -i [el in e] ž () knjiž. uničenje, poguba: grozi mu pogibel; preprečil je njegovo pogibel / to pomeni pogibel omike
  17.      pólbél  -a -o [be] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezah: polbel(i) kruh kruh iz polbele moke; polbela moka pšenična moka, ki vsebuje večjo količino otrobov kot bela
  18.      portábel  [bǝl] prid. neskl. (á) žarg., adm., navadno v zvezi s pisalni stroj prenosen: kupiti portabel pisalni stroj
  19.      praktikábel  -bla m (á) gled. zložljiv element za izdelavo odra: namestiti praktikable; leseni, nepokriti praktikabli; scena iz črnih zaves in praktikablov / odrski praktikabli
  20.      prebél  -a -o stil. -ó [e] prid. (ẹ́) 1. preveč bel: njegova bela srajca je kar prebela; stene v stanovanju so se mu zdele prebele / ima nekoliko prebelo polt 2. ekspr. zelo bel: rjuhe iz prebelega domačega platna / dvignila je svojo lepo prebelo roko
  21.      prebelíti  in prebéliti -im dov. ( ẹ́) ponovno pobeliti: prebeliti bo treba hišo in hlev; prebeliti sobo / prebeliti madeže na zidu prekriti jih z beležem ali belilom prebéljen -a -o: vse je bilo prebeljeno in pospravljeno
  22.      predêbel  -éla -o [e] prid.ẹ́) preveč debel: predebela knjiga / vleči predebele črte / odbrati predebel krompir / ženska je predebela ● ekspr. ta je pa le predebela ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna predebélo prisl.: predebelo rezati; sam.: ekspr. večkrat je povedal kakšno predebelo
  23.      pribeléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. zapisati: vse, kar je slišal, je skrbno pribeležil
  24.      pribelíti  in pribéliti -im dov. ( ẹ́) dodatno, zraven zabeliti: pribeliti žgance
  25.      rabelaisovski  -a -o [rabléjev-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Rabelaisu: rabelaisovski humor

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA