Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bel (282-306)



  1.      nèpobéljen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni pobeljen: zid je bil samo ometan in nepobeljen; nepobeljena hiša
  2.      nèzabéljen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni zabeljen: nezabeljen krompir; nezabeljena jed
  3.      nibelúnški  -a -o prid. () nanašajoč se na Nibelunge: nibelunški zaklad ♦ lit. nibelunški ep; nibelunška kitica kitica, ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico
  4.      nizkodêbeln  -a -o [bǝl] prid. () agr. ki ima nizko, kratko deblo: nizkodebelno sadno drevje
  5.      bel  [bǝl] prid. neskl. (ọ́) pog. imeniten, gosposki, odličen: nobel ljudje ne govorijo tako prostaško / tuje besede se mu zdijo bolj nobel / ona je zmeraj nobel zelo lepo, izbrano oblečena / ekspr. ne bodi tako nobel, sedi in jej // dober, lep, udoben: ima nobel avto, stanovanje; prisl.: nobel se oblačiti; nobel potovati / v povedni rabi v mestu je marsikaj bolj nobel
  6.      nobélij  -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, No
  7.      Nobélov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na švedskega kemika Alfreda Nobela: Nobelov sklad / Nobelov nagrajenec / Nobelova nagrada najvišja nagrada za zasluge za človeštvo na področju fizike, kemije, medicine, književnosti, ekonomije ali za prizadevanje za mir
  8.      nobélovec  -vca m (ẹ̑) publ. kdor dobi Nobelovo nagrado: jugoslovanski nobelovec Andrić / nobelovec za kemijo
  9.      nobélovka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od nobelovec: nobelovka Curie
  10.      óbel  óbla -o [ǝ] prid. (ọ̄) omejen na eni strani z enakomerno ukrivljeno ploskvijo: obli hrbti knjig; obli kupi sena / obla oblika predmeta / oble prsi // knjiž. zaobljen, okrogel: obli kamni / obel obraz / obli boki; oble roke ◊ gozd. obli les okrogli les; strojn. obli navoj navoj, ki je zgoraj in spodaj zaokrožen v velikem polmeru
  11.      obéla  -e ž (ẹ̑) nar. primorsko zabela: slanina za obelo
  12.      obeléti  -ím dov., obéli (ẹ́ í) postati bel, svetel: od sonca so mu lasje obeleli obelèl in obelél -éla -o: obeleli lasje
  13.      obeléžba  -e ž (ẹ̑) publ. označitev, zaznamovanje: obeležba drevja za sečnjo / obeležba trase za cesto // znak, znamenje: obeležbe na cestišču
  14.      obeleževáti  -újem nedov.) publ. 1. označevati, zaznamovati: obeleževati drevje za sečnjo 2. biti značilen, prevladujoč: razpravo obeležuje jasnost in nazornost; drugo polovico vojne obeležujejo intenzivni napadi zaveznikov
  15.      obeléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. 1. označiti, zaznamovati: obeležiti hiše, ki niso primerne za bivanje / obeležiti traso / s polaganjem vencev so obeležili obletnico proslave 2. razložiti, pojasniti: v govoru je obeležil pomen te akcije; obeležiti temeljna stališča glede vojne in miru obeléžen -a -o: državni praznik je bil obeležen z novimi delovnimi zmagami; obeležena trasa
  16.      obeléžje  -a s (ẹ̑) publ., navadno s prilastkom 1. značilnosti, posebnosti: kritik je označil ljudskost kot glavno obeležje resničnega umetnika; splošno obeležje časa / alpsko obeležje pokrajine / z oslabljenim pomenom: zborovanje je imelo delovno obeležje; opisi narave imajo lirično obeležje 2. spominska plošča, spomenik, znamenje: ob odkritju obeležja je bila tudi svečana proslava / spominsko obeležje
  17.      obelísk  -a m () visok monoliten kamnit spomenik, ki se proti vrhu piramidasto zožuje: postaviti obelisk; vklesati napis v obelisk; obeliski in piramide // temu podoben spomenik sploh: padlim borcem so postavili spominski obelisk
  18.      obelíti 1 in obéliti -im dov. ( ẹ́) 1. narediti kaj bolj belo ali razbarvati: obeliti perilo, platno; obeliti rjuhe na soncu / obeliti lase ♦ agr. obeliti endivijo s povezovanjem listov posamezne rastline povzročiti, da postanejo ti belo rumene barve 2. odstraniti lubje: obeliti smreke; z nožem obeliti palico 3. nar. vzhodno pobeliti: obeliti hišo obéljen -a -o: obeljen les; obeljeno platno
  19.      obelíti 2 in obéliti -im dov. ( ẹ́) nar. primorsko zabeliti: obeliti krompir; obeliti solato z oljem obéljen -a -o: obeljeno zelje
  20.      obelodániti  -im dov.) zastar. izdati, objaviti: obelodaniti knjigo / obelodaniti pesmi v reviji / obelodaniti podatke
  21.      odebeléti  -ím dov. (ẹ́ í) redko odebeliti se: krave pri krmljenju s koruzo odebelijo / drevo odebeli / koža na podplatih odebeli odebelèl in odebelél -éla -o: odebelel človek
  22.      odebelína  -e ž (í) odebeljeni del česa: kožna odebelina; odebelina na vejah
  23.      odebelítev  -tve ž () glagolnik od odebeliti: odebelitev stene / odebelitev prstov / te alge imajo na koncu izrastkov mehurjaste odebelitve odebeline
  24.      odebelíti  -ím dov., odebélil ( í) narediti (bolj) debelo: odebeliti bolnika z močno hrano / odebeliti dno posode odebelíti se postati (bolj) debel: ob taki hrani bi se vsakdo odebelil; zelo se odebeliti / korenje se je že odebelilo / koža na podplatih se odebeli odebeljèn -êna -o: odebeljen del, konec; zaradi vnetja odebeljeni prsti; odebeljena korenina
  25.      ohábel  -bla -o [ǝ] prid. (á) star. slaboten, medel: bil je ohabel in bled / ohabel spomin oháblo prisl.: roka ji je ohablo počivala v naročju

   157 182 207 232 257 282 307 332 357 382  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA