Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bel (232-256)
- debelúharski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na debeluharje: značilne debeluharske oblike telesa ♪
- debelúhast -a -o prid. (ū) ekspr. debel, debelušen: debeluhast župan; mož je debeluhast in zelo rdeč v obraz / bil je nizke, debeluhaste postave ♪
- debelúhec -hca m (ȗ) šalj. debel človek: majhen debeluhec ♪
- debelúhinja -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: debeluhinja pri blagajni je hitro dajala listke ♪
- debelúša -e ž (ú) ekspr. debela ženska: gostilničarka je bila zgovorna debeluša pri štiridesetih letih ♪
- debelúšast -a -o prid. (ú) ekspr. nekoliko debel: debelušasta kuharica / debelušaste vrečke sladkorja ♪
- debelúšček -čka m (ȗ) ljubk. debel človek, navadno otrok: novi kolega je bil simpatičen debelušček; rdečeličen debelušček je čofotal po vodi ♪
- debelúšec -šca m (ȗ) šalj. debel človek: sušci in debelušci ♪
- debelúšen -šna -o prid. (ū) nekoliko debel: debelušen možak, otrok ♪
- debelúška -e ž (ȗ) ljubk. debelušna ženska: majhna, živahna debeluška; pren., pesn. hruška debeluška ♪
- debelúškast -a -o prid. (ȗ) ekspr. nekoliko debel: debeluškasta deklica; debeluškaste ročice ♪
- debelúšnat -a -o prid. (ȗ) redko debelušen, debelušast ♪
- debelúšnež -a m (ȗ) ekspr. debel človek: dobrodušen debelušnež ♪
- debelúšnik -a m (ȗ) ekspr. debel človek: majhen plečat debelušnik ♪
- debelúšnost -i ž (ū) značilnost debelušnega človeka: kljub debelušnosti je bila gibčna ♪
- debelúštvo -a s (ȗ) slabš. značilnost zelo debelega človeka: njeno mogočno debeluštvo mu je bilo zoprno ♪
- décibél -a m (ẹ̑-ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela ♪
- dolgostêbeln -a -o [u̯g-bǝl] prid. (ȇ) ki ima dolgo steblo: dolgostebelne rože ♪
- dubel gl. double ♪
- dvódêbeln -a -o [bǝl] prid. (ọ̑-ȇ) ki ima dve debli: dvodebelno drevo ♪
- ênodêbeln -a -o [bǝl] prid. (ē-ȇ) ki ima eno deblo: enodebelno drevo // izdolben iz enega debla: enodebelni čoln ♪
- féldvebel -bla m (ẹ̑) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: oficirji in feldvebli; bil je feldvebel na tirolski fronti ♪
- féldvebelski -a -o [bǝl] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na feldveble: feldvebelski čin; feldvebelska uniforma / ekspr. čisto feldvebelske metode ima ♪
- fêrbel -bla m (é) pokru podobna igra, pri kateri igra vsak igralec s štirimi kartami: igrati ferbel ♪
- gambéla -e ž (ẹ̑) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: pustna gambela ♪
107 132 157 182 207 232 257 282 307 332