Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Bel (182-206)



  1.      debélkast  -a -o [k in lk] prid. (ẹ̑) ekspr. nekoliko debel: debelkasta natakarica
  2.      debélko  -a m (ẹ̑) šalj. debel človek: okrogel, zavaljen debelko
  3.      beln  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo
  4.      belnat  -a -o [bǝl] prid. (ē) redko deblat: debelnata drevesa
  5.      debelo...  prvi del zloženk nanašajoč se na debel: debeloglav, debelozrnat; debelokožec, debeloličnost
  6.      debelobúčen  -čna -o prid. () šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar
  7.      debeloglàv  in debelogláv -áva -o prid. ( á; ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini
  8.      debeloglávec  -vca m () ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec
  9.      debeloglávka  -e ž () ženska oblika od debeloglavec: mačka debeloglavka
  10.      debeloglávost  -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo
  11.      debelokljún  -a m () ekspr. ptič z debelim kljunom: klepetavi, pisani debelokljuni
  12.      debelokljún  -a -o prid. ( ū) ki ima debel kljun: debelokljuni ščinkavci
  13.      debelokljúnast  -a -o prid. (ū) ki ima debel kljun: debelokljunasta papiga
  14.      debelokljúnec  -nca m () ekspr. ptič z debelim kljunom
  15.      debelokóžec  -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce
  16.      debelokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež
  17.      debelokóžnat  -a -o prid. (ọ̑) debelokožen: debelokožnati bivol / kako ste trmasti in debelokožnati
  18.      debelokóžnost  -i ž (ọ̄) ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti
  19.      debelolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima debela lica: debeloličen otrok / debeloličen obraz
  20.      debelolíčnež  -a m () ekspr. kdor ima debela lica: otrok je zdrav debeloličnež
  21.      debelolíčnica  -e ž () ekspr. ženska, ki ima debela lica
  22.      debelolíčnik  -a m () debeloličnež
  23.      debelolíčnost  -i ž () debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost
  24.      debelolísten  -tna -o prid. () ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum
  25.      debelolístnica  -e ž () nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica

   57 82 107 132 157 182 207 232 257 282  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA