Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Bel (126-150) 
- cibelín -a m (ȋ) tekst. kosmatena tkanina za plašče iz grobe volnene preje ♪
- cimbelíkati -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom: cimbelika za zadnjo uro ♪
- cimbelínkanje -a s (ȋ) glagolnik od cimbelinkati: nenadoma se zasliši cimbelinkanje ♪
- cimbelínkati -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom ♪
- čbéličar -ja m (ẹ̑) sodelavec almanaha Kranjska čbelica: Prešeren je najpomembnejši med čbeličarji ♪
- čebéla -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju ♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica;
čebela delavka ♪
- čebelák -a [čeb in čǝb] m (á) redko čebelji samec; trot ♪
- čebélar -ja [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: čebelar prezimuje kot gosenica 2. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami, Merops apiaster ♪
- čebelár -ja [čeb in čǝb] m (á) kdor goji čebele: na stara leta je bil čebelar; čebelar ogreba roj; sestanek čebelarjev ♪
- čebelárček -čka [čeb in čǝb] m (á) manjšalnica od čebelár: najmlajši čebelarček ♪
- čebelaríca -e [čeb in čǝb] ž (í) redko čebelarka ♪
- čebelaríja -e [čeb in čǝb] ž (ȋ) zastar. čebelarstvo: peča se s čebelarijo ♪
- čebeláriti -im [čeb in čǝb] nedov. (á ȃ) gojiti čebele: na starost je čebelaril; nekdaj so čebelarili v kranjičih ♦ čeb. čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel ♪
- čebelárjenje -a [čeb in čǝb] s (á) glagolnik od čebelariti: čebelarjenje mu je v veselje / čebelarjenje na med, na roje ♪
- čebelárka -e [čeb in čǝb] ž (á) ženska, ki goji čebele ♪
- čebelárna -e [čeb in čǝb] ž (ȃ) trgovina s čebelarskimi potrebščinami, medom, voskom: čebelarna ima v zalogi vse vrste medu ♪
- čebelárski -a -o [čeb in čǝb] prid. (á) nanašajoč se na čebelarje ali čebelarstvo: natakniti si čebelarsko kapo; čebelarsko društvo / predaval je o svojih čebelarskih izkušnjah ♪
- čebelárstvo -a [čeb in čǝb] s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel: razvoj čebelarstva in sadjarstva / na čebelarstvo se ne razume; umno čebelarstvo // nauk o gojenju in izkoriščanju čebel: izšla je nova knjiga o čebelarstvu ♪
- čebélen -lna -o [čeb in čǝb] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čebele: čebelni panj, roj; čebelno želo / čebelni vosek ♪
- čebélica -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) 1. nav. ekspr. manjšalnica od čebela: čebelice letajo od cveta do cveta // šol. odtis žiga s čebelico kot znamenje priznanja najmlajšim učencem: dobil je že dve čebelici 2. nav. mn. najmlajša članica taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo lepo število medvedkov in čebelic ♪
- čebélji -a -e [čeb in čǝb] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čebele: čebelji pik / čebelji roj; čebelja zalega / čebelji med, vosek ♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov ♪
- čebélnat -a -o [čeb in čǝb] prid. (ẹ̑) redko bogat s čebelami: panj je zelo čebelnat ♪
- čebelník -a [čebeu̯n- in čǝbeu̯n-] m (í) zastar. čebelnjak ♪
- čebelnják -a [čeb in čǝb] m (á) stavba za čebelne panje: postavil je nov čebelnjak; sedeti pri čebelnjaku; v razredu je živo kot v čebelnjaku ♦ čeb. dvostranski čebelnjak pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; zložljiv čebelnjak ♪
- čebelojédec -dca [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; čebélar ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
