Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Be (876-900) 
- gróbeljnik -a [bǝl] m (ọ̑) bot. nizka rastlina z rumenimi cveti, Alyssum ♪
- grôben -bna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen ♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev 2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina // redko zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom grôbno prisl.: bil je grobno tih ♪
- gúbec -bca m (ū) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: na pomoč so prihiteli gubci ♪
- gubernátor -ja m (ȃ) v carski Rusiji predstojnik gubernije: postavili so ga za gubernatorja ♪
- gubernátorica -e ž (ȃ) gubernatorjeva žena: goste je sprejemala gubernatorica ♪
- gubernátorski -a -o (ȃ) pridevnik od gubernator: gubernatorske dolžnosti ♪
- guberniálen -lna -o prid. (ȃ) gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto ♪
- gubêrnij -a m (é) v stari Avstriji višja upravna enota: razdeliti gubernije na okrožja; ljubljanski gubernij / člani gubernija uprave te enote ♪
- gubêrnija -e ž (é) v carski Rusiji višja upravna enota: služboval je v raznih gubernijah ♪
- gubêrnijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na gubernij ali gubernijo: gubernijski arhiv; gubernijski svetnik / zgodilo se je v nekem gubernijskem mestu pod Uralom ♪
- gúmbek -bka m (ȗ) manjšalnica od gumb: bluza s steklenimi gumbki / pritisnil je na gumbek in pokrovček je odskočil ♪
- gúmben -bna -o (ȗ) pridevnik od gumb: gumbne luknje ♪
- híben -bna -o prid. (ȋ) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja ♪
- hibernácija -e ž (á) med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo ♪
- hidrofóben -bna -o prid. (ọ̑) kem. ki se ne veže z vodo, neomočljiv: olja so hidrofobna ♪
- higrofóben -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina ♪
- hitrobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. kratkotrajen, minljiv: hitrobežna slava ♪
- hlébec -bca m (ẹ̑) 1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce; prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha // kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci ♪
- hráber -bra -o prid., hrábrejši tudi hrabréjši (á) ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: hraber človek, vojak; v boju je bil zelo hraber; hraber kot lev / hrabro dejanje // redko pogumen: hraber človek se tega ne bo bal hrábro prisl.: hrabro se bojevati / ekspr. v taborišču se je hrabro držal ♪
- hrámben -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hrambo: hrambna pristojbina; hrambno potrdilo ♪
- hŕbet -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na hrbtu; pot mu lije po hrbtu; s hrbtom zaslanjati kaj; konjski, mačji hrbet; raven, sključen, širok, upognjen hrbet; izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta; meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico // hrbtna
stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo 2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke; hrbet čeka, menice; podatki so na hrbtu slike / knjiž., redko stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran // zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet 3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu; knjiga z usnjenim hrbtom; napis na hrbtu knjige je že zbrisan 4. ekspr., redko izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte ● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti,
pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti
njemu ◊ anat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; lingv. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom ♪
- hríbec 1 -bca m (ȋ) manjšalnica od hrib: na obzorju so se dvigali nizki hribci; položen hribec ♪
- hríbec 2 -bca m (ȋ) knjiž. hribovec: ob nedeljah so hribci prišli v dolino; okorna hoja hribcev ♪
- hubêrtus -a m (ȇ) 1. tekst. nepremočljiva volnena tkanina, tkana v platneni vezavi: lovski površnik iz hubertusa 2. lahek plašč iz te tkanine: nosil je star, oguljen hubertus; neskl. pril.: hubertus plašč; hubertus tkanina ♪
- hudôbec -bca m (ó) evfem. hudič: to misel mu je vdihnil hudobec; zli duhovi in hudobci / zapisati se hudobcu / ekspr. črn hudobec / ta človek je brezsrčen hudobec ♪
751 776 801 826 851 876 901 926 951 976 
